Na veliko soboto se konča post praznika Velike noči, dan ko so že v preteklosti tudi najrevnejši nesli jedi k blagoslovu ali žegnu. Verniki ta dan pridejo s pisanimi košarami v katerih ne sme manjkati potica, prekajeno meso, kruh, klobase, hren in seveda pirhi. Blagoslovljene jedi pa verniki lahko zaužijejo šele na velikonočno nedeljsko jutro, po štiridesetdnevnem postu.
Blagoslov ognja
Nakoliko manj znan običaj kot blagoslov jedi, pa je blagoslov ognja. Ogenj je znamenje svetlobe in prebuja dan.Ta običaj v večini cerkva opravijo zgodaj zjutraj, ob svitu. Ljudje prinesejo drevesne gobe, ki jih položijo v ogenj, nato pa jih odnesejo domov in jih pokurijo v kmečki peči.
Velikonočna vigilija
Zvečer pa se bo začela velikonočna vigilija oz. bedenje z obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to obnova krstnih obljub in krst katehumenov - odraslih, ki so se odločili za sprejem katoliške vere, nato pa sledi slovesna maša.
Velikonočno vigilijo in krst katehumenov bo v Ljubljani vodil nadškof Rode, v mariborski stolnici stolni župnik Stanko Lipovšek, v Kopru pa škof Metod Pirih.
Velika noč največji krščanski praznik
Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl v petek, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka, v noči na nedeljo ob prvem jutranjem svitu pa je vstal od mrtvih. Zato se z velikim četrtkom v katoliški cerkvi začenja sveto tridnevje. Začetek velikega tedna sicer predstavlja cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo. Priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne na pepelnično sredo in je namenjen premišljevanju o skrivnosti odrešenja.
Velikonočni voščili metropolita Rodeta in pravoslavnega metropolita Pavlovića
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je v velikonočnem voščilu dejal, da praznujemo Kristusovo vstajenje od mrtvih in njegov vstop v novo življenje: "Človek je popotnik. Pred seboj mora imeti odprto pot v neskončnost. Če ne ve za smer, je izgubljen. Toda pred njim kot nepremagljiva ovira stoji smrt. S tem se človek nikdar ni mogel sprijazniti. Življenje s perspektivo smrti kot konca nima smisla. Velika noč pa nam daje odgovor. Smrti ni več. Pot je prosta. Bivanje je našlo svojo smer, smer večnosti."
Pravoslavni metropolit Jovan Pavlović pa je dejal, da je iz Kristusovega groba v Jeruzalemu znova zasvetil milostni ogenj, da bi okrepil našo vero, da je Kristus resnično vstal od mrtvih: "Ko je Jezus vstal od mrtvih, se je prikazal svojim učencem in jim rekel: Mir vam bodi! Mir tebi, Sveta dežela in Jeruzalem, mir vsem na Vzhodu in Zahodu. Mir vsemu svetu. Ugasimo smrtonosni ogenj, prenehajmo sovražiti. Objemimo drug drugega, odpustimo si zaradi vstajenja ob petju velikonočne pesmi: Kristus je vstal od mrtvih, in tistim, ki so v grobovih, je daroval življenje."
