25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.
Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije.
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.
Žive jaslice v Hudi luknji
Žive božične jaslice v Hudi luknji med Mislinjo in Velenjem bodo tudi letos popestrile božični čas na šaleško-koroškem koncu Slovenije. Tradicionalne žive jaslice pripravlja Kulturno društvo Avgusta Hribarja iz Doliča v sodelovanju s Koroško-šaleškim jamarskim klubom Speleos siga iz Velenja. Na ogled bodo danes in v petek, med 15. in 18. uro, organizatorji pa poleg ostalih obiskovalcev v petek pričakujejo tudi mariborskega škofa Franca Krambergerja.
V okviru spremljevalnega programa bo danes ob jaslicah nastopil moški oktet iz Doliča, v petek pa v jami zadonela pesem dekliškega noneta Fortuna iz Vinske Gore.
Kulturniki iz Doliča so prve žive jaslice v Hudi luknji postavili leta 1995, da bi polepšali čarobni čas božiča in hkrati oživili dogajanje v jami. Scensko in igralsko zasnovo prireditve, na kateri bo letos nastopilo 22 oseb, vsako leto pripravi slikarka Stana Lušnic Arsovska. Člani društva se na postavitev živih jaslic pripravljajo okoli dva meseca, v zadnjih dneh pa največ časa porabijo za postavitev scene, ki je vsako leto drugačna. Kot je povedala Stana Lušnic Arsovska, bo letos scena še posebej zanimiva. Sicer pa pri pripravah živih jaslic v Hudi luknji pomagajo tudi jamarji, ki skrbijo za jamo, varnost in urejen dostop.
