Prvi maj, praznik dela
Na proslavi praznika dela na Poljanah nad Jesenicami je minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski izrazil veselje nad sprejemom zakona o delovnih razmerjih oziroma tako imenovane male delavske ustave. Poudaril je, da je prvi maj simbol solidarnosti delavskega razreda že od svojega začetka, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik. V imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zbrane pozdravil tudi Anton Stražišar, ki je dejal, da je v Sloveniji danes več delavcev, ki s svojim socialnim položajem niso zadovoljni, kot pa pred desetimi leti. Zato je pozval k nadaljnjemu boju za pravice delavcev, ki se po njegovem mnenju kljub sprejetemu zakonu še zdaleč ni končal.
V Ljubljani je tradicionalna prvomajska prireditev, ki jo je pripravila območna organizacija ZSSS, potekala na Rožniku, zbrane pa je nagovoril ljubljanski podžupan Anton Colarič.
Na številnih prireditvah je danes prvič zadonela tudi prva slovenska delavska himna Prvomajski pozdrav, ki jo je ubesedil in uglasbil pedagoški svetnik Milko Homer iz Selnice ob Dravi. Avtor je koračnico Prvomajski pozdrav uglasbil že leta 1997, naslednje leto pa jo je za svojo himno razglasila območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov v Podravju. Pred letošnjim mednarodnim praznikom dela je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije omogočila tiskanje not oziroma partiture za to skladbo, ki je izšla pri glasbeni založbi Hartman v nakladi 500 izvodov. Partituro in posamezne instrumentalne parte so pred praznikom brezplačno poslali domala vsem pihalnim godbam v Sloveniji.
Prvič so delavsko himno Milka Homerja zapeli selniški pevci Območne obrtne zbornice iz Ruš pod vodstvom dirigentke Marinke Šober že leta 1997. Na predlog sekretarke Svobodnih sindikatov v Podravju Vekoslave Krašovec je delavska himna prirejena tudi za pihalni orkester. Aranžma za ta instrumentalni sestav je napisal uveljavljeni skladatelj in dirigent Vinko Štrucl.
Ob prazniku tudi protesti
Na protestnem prvomajskem shodu, ki ga je v središču Maribora pripravila območna organizacija Sindikata kovinske in elektroindustrije, je njen predsednik Branko Medik povedal, da se tudi več kot deset let po osamosvojitvi ekonomske in socialne razmere v katerih živimo, ne izboljšujejo, kvečjemu poslabšujejo. Po njegovih besedah ta čas v kovinski panogi zares ni več toliko stečajev kot v preteklosti, zato pa je čedalje več prisilnih poravnav, s katerimi se želijo delodajalci znebiti starejših in invalidnih delavcev, ki niso ustrezno zaščiteni. Medik je dejal, da se delavci v kovinski industriji zavedajo, da je treba varčevati, vendar naj pri tem dajejo zgled javne službe in državna uprava.
Udeleženci protestnega shoda kovinarjev, med katerimi je bil tudi predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik, so se nato z avtobusi iz središča mesta odpeljali na osrednjo prvomajsko prireditev v Mariboru in podravski regiji na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Na njej je zbranim spregovoril mariborski župan Boris Sovič.
Tradicija praznovanja 1. maja
Mednarodni praznik dela, 1. maj, je v Sloveniji od leta 1948 uzakonjen kot državni praznik. Praznovanje 1. maja se je na Slovenskem začelo že z letom 1890, sprva v rudniških krajih, kmalu za tem tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru, pa čeprav je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896; takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.
