Danes je državni praznik, ko se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan se je pred 93 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih namreč zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Posebne državne proslave ob tem prazniku letos sicer ne bo.
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot državni praznik praznujemo od leta 2006, ni pa dela prost dan. Ta praznik, poleg dneva Rudolfa Maistra ter dneva vrnitve Primorske k matični domovini, se sicer po sklepu vlade od leta 2009 s statusom državne proslave organizira le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.
Prekmurje je že od priključitve matični domovini zgled za domoljubje, je v govoru na proslavi izpostavil minister za obrambo Aleš Hojs. Ob tem je dodal, da je prepričan, da bo tudi slovenska politika zmogla toliko domoljubja in enotnosti, da bo to našo deželo naredila domovino za vse.
Na osrednji regijski prireditvi v Veliki Polani je Hojs kot slavnostni govornik označil Trianonsko pogodbo, podpisano junija 1920, s katero je Prekmurje pripadlo kraljevini SHS, za eno najpomembnejših mednarodnih diplomatskih odločitev za slovenski narod.
Kot je povedal, je ob začrtanju severne slovenske meje generala Maistra Prekmurje praktično edino ozemlje, ki smo ga Slovenci v okviru skupne jugoslovanske države po koncu prve svetovne vojne na mirovnih konferencah pridobili. Poleg posameznikov iz Prekmurja, ki so za to zaslužni, pa imajo veliko zaslug za to tudi pogajalci na pariški mirovni konferenci, je dejal.
"Njihova sposobnost in strokovnost sta lahko zgled našim sedanjim pogajalcem, ki bodo na zahodu Slovenije morali izbojevati to, kar nam je obljubila politika, torej izhod na odprto morje. Z enako zagnanostjo in strokovnostjo bodo morali sedanji pogajalci braniti tudi pravično mejo na reki Muri v predelu sosednje Hotize. Vemo, da je za majhne narode uveljavitev njihovih interesov, čeprav povsem legitimnih, zelo težka naloga, zato je prav priključitev Prekmurja nekaj, kar nam lahko daje in mora dajati samozavest tudi danes," je poudaril minister.
Po njegovem mnenju je treba tudi ob sedanjih, ne prav dobrih časih za Slovenijo in ob gospodarski ter finančni krizi, ki sta prizadeli vse dele naše države, še toliko več pozornosti nameniti Prekmurju, ki je v preteklosti že preživelo nekaj težkih obdobij.
"Sedanja vlada se tega zelo zaveda, kot se zaveda tudi potencialov Prekmurja za gospodarski napredek vse države. Prav Prekmurje je dragocen zaklad, ki mora postati pomemben vir zagotavljanja domače hrane in povečanja prehranske samozadostnosti. V časih, ki so pred nami, je pomembno, da se tega čim prej zavemo in da tako, kot so to znali že naši predniki, na svoji zemlji zagotovimo prehransko varnost," je še povedal slavnostni govornik.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, podpredsednika vlade Ljudmila Novak in Radovan Žerjav, predsedniška kandidata Milan Zver in Borut Pahor, škofa Katoliške in Slovenske evangeličanske cerkve Peter Štumpf in Geza Erniša ter nekateri poslanci in župani.
Uro pred slovesnostjo je bila v Veliki Polani maša za domovino, ki jo je vodil škof Štumpf. Med drugim je dejal, da so v Prekmurju vso tisočletno zgodovino ohranjali dedne časti, si odpuščali, med seboj presegali razlike v veri, jeziku in kulturi ter tako obstali v strpnosti in sožitju.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.