Škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal, da so Primož Trubar in njegovi privrženci odgovorni, da je slovenskost avtohtono in avtonomno zaživela, preživela, in še živi.

"Zadali so si največjo življenjsko nalogo - pisanje knjig v slovenskem jeziku," je zapisal in dodal, da smo tako Slovenci postali narod s svojo identiteto, jezikom, slovensko cerkvijo, slovenskim šolstvom in kulturo.
Po škofovem mnenju je bližajoča se 500. obletnica Trubarjevega leta naslednje leto priložnost, da ožji in širši javnosti pokažemo, da je bila pot konstituiranja slovenskega naroda nerazdružno povezana z reformacijo in še vedno je.
Erniša je prepričan, da moramo biti Slovenci ponosni na svoje velike zgodovinske dosežke, med katerimi ima praznik reformacije prav posebno mesto. "Vsebina reformacije naj nam bo navdih za naše samoosmišljanje in pozicioniranje našega mesta v Evropi in svetu tudi v bodoče," je poudaril.

Dan reformacije
V sloveniji od leta 1992 današnji dan praznujemo kot državni praznik. Dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Martin Luther je leta1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del, med njimi leta 1550 prvo knjigo v slovenskem jeziku Katekizem, in Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
'Država je namenjena narodu'
Osrednja državna proslava ob dnevu reformacije je bila na predvečer praznika v ljubljanskem Cankarjevem domu. Slavnostna govornica je bila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ki je med drugim dejala, da je država najpopolnejši izraz politične družbenosti in ima vse pogoje, da lahko ljudem zagotovi čim večjo stopnjo blagostanja.

Obenem je še opozorila, da država ni ustanova, namenjena sama sebi, temveč narodu, ki jo je postavil in je zato dolžna skrbeti tudi za druge njegove vitalne potrebe, vse tja do duhovnih. "Zato imamo praznične dni, med drugim dan samostojnosti in dan državnosti, dan kulture in seveda dan reformacije," je povedala. "To so prazniki, ki nam pomagajo, da stopimo iz vsakdanjih skrbi in obveznosti ter pogledamo na temelje, ki nas kot posameznike in kot narod omogočajo," je dejala ministrica in dodala, da blagostanje ne pomeni zgolj gospodarskega razcveta, temveč tudi svobodo, varnost, pravičnost.
Proslave so se med drugim udeležili tudi premier Janez Janša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša ter predsednik državnega zbora France Cukjati.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.