FOTO: Za pravice delavcev

Danes delavci po Sloveniji in svetu s številnimi prireditvami, budnicami in postavljanjem mlajev obeležujejo svoj praznik. Tudi več kot stoletje po začetku praznovanja sindikati opozarjajo na njegov osnovni pomen - boj za delavske pravice, ki je tudi danes še kako aktualen.

Prireditve po Sloveniji

Največja slovenska sindikalna centrala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je letošnje praznovanje organizirala pod geslom Ideologije odhajajo, naš boj ostaja.

Na tradicionalnem, že 27. prvomajskem srečanju na Debencu na Dolenjskem je zbrane nagovoril predsednik države Danilo Türk. Med drugim je poudaril, da je prispevek dela in delavcev k ekonomski stabilnosti in ekonomski uspešnosti velik, a ne vselej ustrezno priznan. "Marsikdo, ki pregleduje svoj položaj, svojo plačo, svojo kupno moč, pogosto ugotovi, da ni deležen vseh sadov donosnosti, konkurenčnosti in hitro-razvijajočega se okolja in da se mu blagostanje odmika," je dejal predsednik.

Kot je poudaril, se morajo dobro gospodarjenje, učinkovito delo in dobri rezultati poznati tudi pri izboljševanju življenjskih razmer, rasti standarda posameznika in pri njegovem večjem zadovoljstvu. Delež plač ni vselej ustrezen v družbenem bogastvu, delež dobičkov, kapitala, nagrad in odpravnin menagerjev pa je včasih prevelik.

"Veliko je razlogov, ki zahtevajo tehten razmislek, ali so odnosi med kapitalom in socialno varnostjo pravilno naravnani, ali so naravnani do te mere, da lahko sebi in drugim priznamo, da smo socialna država, kjer lahko vsak posameznik sam sebi s svojim delom zagotavlja spodobno življenje," je med drugim dejal Türk. Po njegovih besedah to ni le naš problem, ampak problem vse Evrope, kot smo lahko videli ob nedavnem obisku in skupnih manifestacijah sindikatov s cele Evrope v Ljubljani.

Poudaril je, da delo ostaja najpomembnejša družbena vrednota. Delo ni blago in mora imeti svoje dostojanstvo, na kar se včasih pozablja, je dejal. Spomnil je, da so bili v obdobju, ko je nastal ta praznik, postavljeni temelji sodobne organizacije dela in s tem sodobne človeške družbe. Vzpostavljeni so bili minimalni standardi človekovih pravic, med katere spadajo tudi osemurni delavnik, pravica do počitka in druge delavske pravice, ki so bile kasneje zapisane v splošno deklaracijo človekovih pravic v Združenih narodih.

Civilnodružbene organizacije, s sindikati na čelu, so po njegovih besedah ostale pomembne in "civilnodružbena organiziranost ostaja kritičnega pomena, da se lahko v novih razmerah znajdemo, da so v novih razmerah sadovi dela ustrezno cenjeni in da bi bili sadovi globalizacije porazdeljeni bolj enakomerno". Globalizacija je namreč prinesla velik napredek človeštvu, vendar hkrati ni pravično razdelila vseh sadov tega napredka.

Predsednik države je ob tem poudaril, da delo in dostojanstvo, ki ga delo prinaša, ne bo imelo polne izpolnitve, če ne bomo skrbeli za take cilje, kot so varovanje okolja, obvladovanje pomembnih sprememb in razumevanje modernih oblik revščine, "če ne bomo razumeli in delovali dovolj pravočasno za boljšo medgeneracijsko solidarnost, za odpravljanje vseh oblik nasilja in pritiskov na delovnem mestu, v družbi in v mednarodnih odnosih".

Mariborska proslava na Snežnem stadionu

Mariborčani so praznik dela že po tradiciji počastili s proslavo na Snežnem stadionu. Okoli 3000 zbranih je nagovoril podpredsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec.

Po besedah Pivca je treba "utrjevati samozavest enotnosti delavstva Evropske unije, ki po eni strani močno podpira idejo združene Evrope, po drugi strani pa si ne dela utvar, da v Bruslju vladajo kapitalisti in ne delavci in da si je treba tudi tam sleherno socialno pravico izboriti s trdim in dolgotrajnim bojem delavske internacionale". Ob tem je spomnil, da se od leta 2001 poleg tradicionalnega 1. maja dogaja še Evropski majski dan, ki je posvečen razkrivanju novih oblik izrabljanja mezdnih delavcev - prekarizaciji.

Govor je imel tudi sekretar območne organizacije sindikata SKEI Branko Medik, ki je opozoril, da ne moremo biti zadovoljni s tem, kar se dogaja v naši državi. "Več kot 200.000 delavk in delavcev dobiva plače malenkost nad povprečjem v Sloveniji, kar je tretjina delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, skoraj polovica upokojenk in upokojencev dobiva pokojnine manj kot 550 evrov, 20 odstotkov vsega delavstva prejme minimalno plačo 567 evrov," je dejal Medik.

Dodal je, da politične stranke v volilnem času računajo na delavske glasove in zato veliko obljubljajo, po volitvah pa ponavadi na vse obljube pozabijo.

V Turčiji spopadi

Po svetu so se vrstili shodi delavcev, ki ob prazniku dela opozarjajo na vse slabše pogoje za preživetje, predvsem zaradi višanja cen hrane. V Carigradu je pri tem prišlo tudi do nasilnih obračunov med policijo in protestniki. Turška policija je uporabila solzivec in vodne topove proti več deset tisoč delavcem, ki so se zbrali na osrednjem carigrajskem trgu Taksim. Ta trg ima simboličen pomen za turška sindikalna gibanja, zato so oblasti prepovedale dostop do njega.

V Azijskih državah so delavci opozarjali na vse višje cene riža in težje življenje. "Visoke cene riža, nizke plače delavcev. Le kako lahko delavci živijo?" je pisalo na enem od plakatov na shodu v Bangkoku. Po ocenah generalnega direktorja Azijske razvojne banke Rajata Naga je zaradi visokih cen hrane resno ogrožena milijarda ljudi v Aziji. Na Kitajskem je sicer dan dela eden najpomembnejših praznikov v letu. Vse je bilo zaprto, na cestah iz večjih mest in k turističnim središčem pa so se vile dolge kolone. V Tokiu se je shoda udeležilo 44.000 ljudi, ki so pod vodstvom japonske komunistične stranke protestirali proti ponovni vzpostavitvi spornega davka na bencin.

Nemci proti kapizalizmu

V nemškem Hamburgu so na predvečer praznika dela protestirali proti kapitalizmu. Okoli tisoč ljudi se je na shodu zavzelo za socialistično ureditev, a je protest kmalu ušel izpod nadzora. Kot je danes sporočila policija, so protestniki razdejali bližnje gradbišče, metali kamne v izložbe in zanetili več manjših požarov. Policisti so odgovorili z vodnimi topovi, nakar se je množica razpršila.

V Franciji so protestirali proti politiki vlade predsednika države Nicolasa Sarkozyja, med drugim tudi proti načrtovani pokojninski reformi. V Parizu sta največja sindikata CGT in CFDT prvič po štirih letih organizirala skupne demonstracije, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi. V Marseillu se je po ocenah policije zbralo 3000, po navedbah organizatorjev pa 30.000 ljudi. Tradicionalnega pohoda skrajno desne Nacionalne fronte (FN) Jeana-Marie Le Pena se je po drugi strani udeležilo le kakih tisoč oseb.

V Grčiji so medtem na dan dela razglasili stavko, zaradi česar se je v delih države ustavil promet. V okviru 24-urne stavke, ki so jo delavski sindikati organizirali v znak protesta proti valu privatizacij in pokojninski reformi, so trajektne in železniške povezave zmanjšali na minimum, grški letalski prevoznik Olympic Airlines pa izvaja le en let na destinacijo. Časniki niso izšli, radijske in televizijske postaje pa so delale v manjšem obsegu.

Na tisoče Kubancev pa se je zbralo na havanskem Trgu revolucije, kjer so se udeležili proslave ob dnevu dela. Prireditve se je prvič kot vodja države udeležil Raul Castro. Čeprav ni govoril, pa je bila osrednja tema prireditve njegov prispevek k izboljšanju ekonomskega stanja na otoku. "Opazen je skromen napredek na področju proizvodnje in storitev, a Kuba mora zmanjšati stroške in doseči zadostno ekonomsko učinkovitost,“ je v nagovoru zbrani množici dejal eden vidnejših članov komunistične stranke Salvador Valdes Mesa.

Upor delavcev

Praznik dela, s katerim izražajo mednarodno solidarnost delavcev, so začeli praznovati leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

Praznik poznajo številne evropske in svetovne države, ne pa tudi ZDA, od koder izvira. Tam se delavcev in njihovih pravic spomnijo prvega ponedeljka v septembru. Na Slovenskem so prvi maj začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.

Praznovanje praznika dela se je ponavadi začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice, kar še danes ohranjajo v številnih krajih. Temu je sledil sprevod delavcev na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, kjer so se poveselili ob hrani in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. S praznovanjem je v Sloveniji poleg prižiganja kresov povezan še en običaj - postavljanje mlaja.