Praznik vina in sv. Martina

Na god sv. Martina, 11. novembra, obeležujemo martinovo. Na ta jesenski zahvalni praznik predkrščanskega izvora so včasih pastirji pripravljali obredna slavja, ki so bila zahvala za uspešno pašo in blagoslov. Po ljudskem izročilu je god sv. Martina jesenski pust, ko se mošt spremeni v vino. Letos je bil pridelek grozdja nekoliko manj obilen kot lani, mladega vina bo med 70 in 80 milijoni litrov, zato pa so vinarji toliko bolj zadovoljni z njegovo kvaliteto.

Po podatkih, ki jih zbirajo v Vinski družbi Slovenije, bodo članice letos pridelale okoli 20 odstotkov manj grozdja kot v letu 2005, je povedala strokovna sodelavka družbe Alenka Fatur Mencinger. Hkrati je dodala, da količino pridelka enako ocenjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Zadovoljni s pridelkom

Vinska trta glede na ortofotoposnetke v Sloveniji prekriva okoli 25.000 hektarjev ozemlja, točne podatke pa je težko navesti, saj je v register pridelovalcev grozdja in vina vpisana le dobra polovica vinogradov, opozarja Mencingerjeva. Ocenjuje pa, da lahko letos v Sloveniji skupno pričakujemo nekje med 70 in 80 milijonov litrov mladega vina. Hkrati dodaja, da je kakovostno s strani članic Vinske družbe Slovenije letnik 2006 ocenjen kot odličen.

Z letošnjim pridelkom so izredno zadovoljni tudi v eni največjih slovenskih vinskih kleti, vinski kleti Goriška Brda. "V zgodovini naše kleti ne pomnimo takšnega pridelka, kot je bil letošnji," je povedala predstavnica kleti za stike z javnostmi Marjana Simčič in dodala, da so vse sorte dosegle rekordne sladkorne stopnje. Količina pridelanega grozdja v Brdih je bila sicer zaradi suše nekoliko manjša.

V vinski kleti Goriška Brda pa so izpostavili skrbi v zvezi z novim evropskim tržnim redom za vino, ki po besedah Simčičeve sproža negotovosti. Prav tako je spremembe doživel slovenski pravni red. Za nov zakon o vinu vinarji upajo, da bo v pomoč pri prilagajanju vinskega sektorja globaliziranemu vinskemu trgu, sicer pa novi zakon prinaša več novosti za štajerski rajon kakor za primorske, meni Simčičeva.

Po njenih besedah se vinarji zavedajo, da se v teh letih dogaja korenita tranzicija v dojemanju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Doslej je vinarstvo predstavljalo "del naše folklore, sedaj pa ga moramo vse bolj dojemati tudi kot pomembno gospodarsko panogo, ki ohranja kulturno krajino, poseljenost podeželja in prepoznavnost Slovenije", meni. "Vsekakor je ta proces izziv, s katerim se bomo soočili v luči promocije teritorija in prepoznavnosti slovenskih vin v EU in drugod po svetu," je še dodala.

Martinovanje vedno bolj priljubljeno

Iz rezultatov ankete o porabi gospodinjstev, ki jo izvaja državni statistični urad, je moč razbrati, da Slovenci doma spijemo vsako leto manj vina. Leta 2001 je tako povprečen član v anketo zajetega slovenskega gospodinjstva doma popil 24 litrov vina, leta 2002 se je količina znižala na 21,6 litrov, leta 2003 je anketa pokazala 19,9 litrov vina na člana gospodinjstva, v letu 2004 pa se je trend upadanja nadaljeval in količina se je ustavila pri 19 litrih.

Kljub temu bi na podlagi teh podatkov zelo težko zatrdili, da Slovenci na splošno spijejo manj vina, je ocenila Bernarda Hribar s statističnega urada. Podatki namreč temeljijo na anketi, alkohol pa je pri ljudeh občutljiva tema, je menila. Prav tako je opozorila, da podatki ne vključujejo porabe vina v gostinstvu, ampak zgolj doma.

Da je vino, ali pa vsaj njegov praznik, pri Slovencih še kako priljubljeno, med drugim pričajo tudi številna martinovanja po vsej Sloveniji, od katerih so se nekatera začela že v petek. Večinoma je dogajanje najbolj pestro prav na današnjo martinovo soboto, najbolj vzdržljivi pa bodo lahko z mladim vinom nazdravljali tudi v nedeljo.