Valentinovo je danes dan, ki je namenjen predvsem zaljubljencem. V Sloveniji pod vplivom zahoda praznik na tak način praznujemo šele po osamosvojitvi, nikakor pa ne gre za nov praznik, saj je tradicija valentinovega stara že več kot dva tisoč let.
Valentinovo je v slovenski kulturni dediščini veljal predvsem za dan prebujanja narave, pojasnjuje etnologinja Nena Židov. Ob tem je dodaja, da je god sv. Valentina naznanjal ptičje ženitve, ljudje pa so si na ta dan voščili dobro letino, zdravje in srečo. Na dan sv. Valentina so na Štajerskem in v Prekmurju v preteklosti v grmovje dajali ptičjo gostijo, gre za steklenice vina in hlebce kruha ter razno drobno pecivo. Ptičjo gostijo je lahko videl le tisti, ki je prišel do grmovja bosonog, je pojasnila Židova. V Razkrižju in okolici dan pred valentinovim še danes pečejo pogačice, ki jih dajo v grmovje ali na zunanje okenske police. Med Slovenci naj bi valentinovo najraje častili na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev. Po pripovedovanju Židove pa so na ta dan ponekod v Prekmurju začeli v 80. letih po krajevnem ljudskem izročilu organizirati ptičje gostovanje.
Kot je še pojasnila etnologinja Židova, od začetka 90. let prejšnjega stoletja postaja valentinovo po zgledu zahodne Evrope tudi na Slovenskem praznik mladih, zaljubljencev in prijateljstva. Na ta dan si predvsem mladi v znak ljubezni ali prijateljstva pošiljajo voščila in simbolična darila, ki so pogosto v obliki srca in v rdeči barvi. Praznik pa seveda s pridom izkoriščajo tudi trgovci, je še sklenila Židova.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.