"Slovenci si želimo živeti v miru z drugimi narodi, vendar pa mora imeti država kljub temu kakovostno in učinkovito vojsko," je na osrednji prireditvi ob dnevu Slovenske vojske (SV) na postojnskem letališču dejal predsednik republike Janez Drnovšek. Svet je po njegovih besedah namreč še vedno nevaren in zapleten, zato si mora vsak narod zagotavljati svojo obrambo. Za ohranjanje miru pa je Slovenija pripravljena sodelovati z drugimi narodi, je poudaril Drnovšek.
Vrhovni poveljnik SV je pred šest tisoč vojaki in okoli pet tisoč obiskovalci slovesnosti dejal, da Slovenija gradi profesionalno vojsko, ki se sicer še razvija in v kateri je včasih tudi težko. "Včasih je težko. Včasih smo nezadovoljni, ker še ni vse tako, kot mislimo, da bi moralo biti. Vendar vsako leto je nekoliko boljše,” je poudaril Drnovšek.
Načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič pa je opozoril, da zaradi spremenjenih razmer vojsko čakajo nove naloge. "Zavedamo se posameznih pomanjkljivosti, vendar imamo jasno vizijo in znano pot do cilja," je dejal Lipič. To pa je kakovostno zagotavljanje vojaške obrambe Slovenije in sodelovanje z zavezniškimi državami v operacijah za podporo miru. Slovenska vojska tako dokazuje, da je njen cilj sodelovanje z drugimi vojskami demokratičnih držav, je še dodal Lipič.
Udeležence je nagovoril tudi obrambni minister Karl Erjavec, ki je opozoril, da svetu danes pretijo drugačne grožnje od tistih, ko je neka država drugi preprosto napovedala vojno. Drugačne grožnje zahtevajo drugačno pripravljenost. Slovenska vojska bo tako še naprej sodelovala v operacijah v podporo miru tam, kjer lahko Slovenija ponudi predvsem specialno znanje in usposobljenost, seveda skladno z obrambnimi ter zunanjepolitičnimi prioritetami in interesi države, je povedal Erjavec.
Obrambni minister je ob tej priložnosti opozoril tudi na neurejen status slovenskega vojaka, ki je še vedno enak statusu navadnega državnega uslužbenca. To pa povzroča med vojaki veliko nezadovoljstva in posledično tudi odpovedi. “Zavedam pa se, da bo treba na zakonodajnem področju urediti in uskladiti še mnoge odprte zadeve, ki se tičejo slovenskega vojaka in slovenske vojske."
Pripadniki Slovenske vojske so v okviru svojega 'rojstnega dne' med drugim izvedli prikaz reševanja ob pomoči helikopterja in gašenje požara. Obiskovalci dneva Slovenske vojske pa so si lahko ogledali opremo, ki jo uporablja vojska, in sicer od mornariških do gorskih enot. Na prireditvi se je predstavila tudi najmlajša enota Slovenske vojske, tj. konjeniška enota, ki je bila ustanovljena 1. aprila letos.
Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik, nekateri poslanci, vojaški atašeji in drugi predstavniki veleposlaništev v Sloveniji.
Prvi slovenski vojaki na služenju vojaščine
Dan Slovenske vojske obeležuje prihod prvih slovenskih vojakov na služenje vojaškega roka v učna centra Ig in Pekre.
15. maja leta 1991 je namreč po številnih zapletih v prejšnji državi na služenje vojaškega roka prišlo prvih 300 slovenskih nabornikov. Slovenska skupščina je sicer že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov več ne bo pošiljala na Kosovo, pozneje pa je svoje zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, na območje Slovenije in Hrvaške.
Novo oblikovani slovenski parlament je kasneje, 7. marca 1991, razglasil tudi moratorij na služenje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski. Tako je začela preko oblikovanja omenjenih centrov Slovenija razvijati lasten koncept usposabljanja nabornikov, prvič po drugi svetovni vojni pa je bila kot poveljevalni jezik znova uporabljena slovenščina.
Kljub poskusom JLA, ki je 23. in 24. maja istega leta na Pekrah skušala ustaviti razvijanje Slovenske vojske, je 2. junija 1991 prisegla prva generacija vojaških nabornikov.
