'Kultura je naše orožje'

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je tudi letos kulturni praznik obeležilo z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom, vendar je to tokrat potekalo v protestnih tonih. Nagovoru ljubljanskega podžupana Aleša Čerina je sledila Zdravljica v interpretaciji igralca Marka Simčiča ter protestna izjava KOKS proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

Čerin je uvodoma poudaril, da "Prešernova zapuščina niso le besede, prelite v verze, pač pa tudi aktualno sporočilo vsem, ki ljubimo slovensko besedo", in ki smo se, kot je citiral Prešerna: "zbratli, ker dobro v srcu mislimo". Poudaril je, da je bil največji slovenski pesnik pomemben tudi za prestolnico, saj je v svojih delih večkrat ovekovečil Ljubljano.

Simčič je na oder povabil nekdanjega predsednika Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Aleša Jana, ki je bil pobudnik prvega recitala leta 1986. Jan je spomnil na začetke recitala in njegove cilje, med katerimi je spomnil na promocijo igralca, takratni upor t. i. skupnim jugoslovanskim jedrom in ustvarjanje vzdušja za dvigovanje nacionalne samobitnosti. Ob tem je poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje."

Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi."

Janovim besedam je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Violete Tomič, Maje Sever in Vita Weissa ter druge Prešernove pesmi, ki so jih recitirali igralci. Med njimi so bili Sandi Pavlin, Jožef Ropoša, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel, Jožica Avbelj, Sergej Ferrari, Uroš Maček in Rok Kravanja. Za skupinsko slikovito interpretacijo Povodnega moža so se odločili Tina Vrbnjak, Ivan Peternelj in Blaž Šef. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.

Utrinke z dogodka si poglejte v galeriji: 

V Kranju tudi Türk

Kot je poudaril Türk, je bilo 19. stoletje zelo pomembno za razvoj slovenskega naroda. Prešeren in njegov krog ustvarjalcev so slovenski jezik in literarno ustvarjalnost dvignili na najvišjo evropsko raven. "Od takrat naprej je razvoj slovenskega naroda šel na nove ravni kulture in naposled v politični razvoj, ki nas je pripeljal do naše državnosti," je spomnil predsednik.

"Slovenska kultura in poezija sta spremljali vse najpomembnejše trenutke v razvoju našega naroda – vznesene in zmagovite, pa tudi tiste, ki so bili označeni z negotovostjo, včasih tudi z občutkom tragedije in žalosti," je dejal Türk in dodal, da nam je v takih trenutkih vselej prav kultura pomagala narediti korak naprej.

Tudi v sedanjih časih negotovosti lahko kultura najbolj pomaga pri premagovanju dvomov, je prepričan Türk. Ob tem je opozoril, da je kultura celovit sistem vrednot, ki nas združujejo v narod, skupnost in državo. Če bomo te vrednote gojili in skrbeli za medsebojno spoštovanje in skupaj premagovali težave, "potem bomo uspešni in vredni tega, kar nam je zapustil Prešeren – veličastne umetniške stvaritve, ki so za vselej zaznamovale slovenski narod".

Türk je še dejal, da vsi obiskovalci prireditve Prešernov smenj čutijo slovensko kulturo in dajejo jasno podobo, kako je prav kultura bistvena prvina naše skupne identitete. V desetih letih se je Prešernov smenj utrdil kot tradicionalno praznovanje dneva kulture v Kranju ter prerasel v eno največjih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.

"Četudi je Prešeren v Kranju preživel le zadnji dve leti življenja, mu je vtisnil neizbrisen pečat, tako se je uveljavi tudi slogan Kranj – Prešernovo mesto," je dejal kranjski župan Mohor Bogataj in zagotovil, da se v Kranju zavedajo pomena kulturnih dobrin in skrbi za objekte stavbne dediščine. Tako je lani zaživela nova knjižnica, obnovljen je kompleks gradu Khislstein, s programi pa bodo v kratkem napolnili tudi obnovljene stolpe nekdanjega obzidja.

Vse kulturne ustanove v Kranju se vključujejo tudi v Prešernov smenj, ki je mozaik dogajanja, v katerem več kot 600 sodelujočih s kostumi, glasbo, plesom, igro in animacijo vsaj za nekaj ur zavrti čas v 19. stoletje. Osrednji organizator je poleg kranjske občine Zavod za turizem Kranj, ki se mu ob Gorenjskem muzeju letos pridružujejo tudi Mestna knjižnica in Prešernovo gledališče Kranj ter drugi varuhi etnološke in kulturne dediščine.

Petrič: Prešeren se v današnjih dneh ne bi počutil dobro

Na slovenski kulturni praznik je rojstna vas Franceta Prešerna znova oživela. Zbrane na proslavi v Vrbi je nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je prepričan, da se Prešeren, če bi danes živel, v Sloveniji ne bil počutil posebej dobro. Zagotovo bi ga motila provincialna ozkost, je bil do države in družbe kritičen Petrič.

Slovenci smo uspeli obstati in doseči raven razvitega, izoblikovanega evropskega naroda. "To raven smo dosegli, ni pa videti, da smo se otresli provincialne ozkosti in zaverovanosti vase, predvsem pa klečeplazenja pred tujim," je opozoril Petrič. Prepričan je, da se Prešeren – svobodomiseln, zazrt v evropski prostor, daleč presegajoč slovensko provincialno mentaliteto, nepohlepen za denarjem, svoboden duh s širokim znanjem, vizijo in humanizmom – v takšni družbi ne bi dobro počutil.

Po tem, kakšen je bil Prešeren kot človek, pesnik in pravnik, si Petrič upa trditi, da je v sebi nosil občutek za pravičnost, torej za pravno državo. Zato Petrič dvomi, da bi Prešeren uspel v današnji slovenski družbi pohlepno zadrtih, zazrtih v svet materialnih dobrin, v družbi nastopaštva, poslovniške in druge elite s premalo želje po skupnem dobrem in s premalo človeške empatije. Petrič je v svojem govoru slovensko državo in družbo večkrat označil kot dolino šentflorjansko.