Praznična Ljubljana in kuhano vino: kam zaviti na najboljši kozarček?

Božično vzdušje v Ljubljani obiskovalce prestolnice razvaja že od 29. novembra, ko so pred prvo adventno nedeljo tradicionalno prižgali luči. Takrat se je odprl tudi Praznični sejem, v okviru katerega lahko vse tja do 5. januarja najdemo 50 sejemskih hišk z gostinsko in darilno ponudbo na Bregu, Cankarjevem nabrežju, Kongresnem in Prešernovem trgu in Gallusovem ter Petkovškovem nabrežju.

Izbire za pogostitev v centru Ljubljane je torej veliko, najbolj priljubljena decembrska pijača pa je zagotovo kuhano vino, ki ga lahko najdemo na skoraj vsakem koraku. Kakovost tega vina je marsikdaj vprašljiva, včasih pa naletimo celo na takšen kozarček, da se vprašamo: ''Je v tem sploh vino?!''

Ko se decembra odpraviš v center ''najlepšega mesta na svetu'', kot ga pogosto poimenuje njegov župan, izbire za topel kozarček s prijatelji ne manjka. Kratek sprehod od Pošte po Čopovi ulici ponudi že prvo možnost za pokušino – tudi tukaj je, tako kot povsod, na voljo belo in rdeče – odločimo pa se lahko tudi za vaflje. Cene za kozarček se v večjem delu stare Ljubljane gibljejo tam okoli 2,5 evra, medtem ko vino pri tem ponudniku dobimo za 1,80 evra. Okusi so seveda različni, a iskreno se je pri tem kozarčku pojavila misel, če sploh vsebuje vino ali pa gre morda samo za vodo z ogromno količino začimb in sladkorja.

Premik do Prešernovega trga mine z malo ''zmrdovanja'' nad popito pijačo, hkrati pa se odpre na desetine novih možnosti, da si popravimo okus. Nekaj ur bi se lahko zadržali kar tukaj, a raje prečkamo Tromostovje in zavijemo na Cankarjevo nabrežje, kjer stojnice najdemo drugo zraven druge. Da bi se čim prej pogreli, se ustavimo kar pri prvi – Pr'bit. Gospod z nasmeškom in gostoljubno držo postavi vprašanje: "Kaj vam lahko dam?'' Pogled se ustavi na bombardinu (napitku, ki je priljubljen predvsem pri Italijanih in v smučarskih središčih) vroči čokoladi in kuhanem vinu. ''Belo kuhano, prosim,'' rečem, medtem ko za to odštejem dva evra in pol. Z gospodom Petrom se hitro zapletemo v pogovor – zaupa nam, da je na istem mestu že sedem let. ''S strani občine je zaželeno, da stojnico odpremo ob 10. uri, zapremo pa ob polnoči. Nekje delajo samo do 22. ure,'' nam pove. Lokacija je, preprosto povedano, odvisna od tega, kako so na mestni občini s tabo zadovoljni. ''Če se držiš teh pravil, ki jih imajo … '' nakaže prodajalec, kaj je potrebno za dobro pozicijo.

Seveda nas zanima, kakšne so sestavine kuhanega vina, čeprav se lahko sami prepričamo, da je res okusno. Še preden bi postavili vprašanje, prodajalec sam začne z razlaganjem: ''Določeni ljudje dvomijo v to, kakšno je razmerje med vodo in vinom, ampak je slednje res dovolj poceni, da ni potrebe 'šparati' pri tem. Pri nas je razmerje med vodo in vinom 1:5,'' pove in na posodi pokaže, do kod sega voda. ''Samo do pipice,'' je nazoren.

O tem, da so okusi različni, se strinjamo: ''Sladkoba, začimbe … Enim je vino hitro premočno, drugemu spet je brez okusa.'' Pove še, da uporabljajo vipavsko vino, primorca: ''To je najboljše za kuhančka,'' samozavestno pritrdi. Potem nas pošlje kar k sosedu, pove, da so že vseh sedem let ista ekipa in da se dobro poznajo. ''Morate poskusiti njihov šmorn,'' še navrže ob slovesu.

Pri sosednji stojnici težav s privabljanjem ljudi nimajo, saj je ime Jezeršek v slovenskem kulinaričnem prostoru dovolj prepoznavno. Pričaka nas gospod Vito iz Maribora, ki pa pove, da je sam tu šele drugo leto ter da s pripravo kuhanega vina, šmorna ter kranjskih klobas nima nič. ''Gospodična, kaj dajemo v kuhano vino, bi vam zelo rad povedal, ampak vam ne morem, ker ga kot prodajalec ne mešam. Vsako jutro nam ga kuharji pripeljejo iz Hiše kulinarike Jezeršek,'' razloži. Vseeno nam zna povedati, da uporabljajo Steyerjevo trojko, za rdečo kuhano vino pa Cuvée Vina Koper. ''Glede na moje ocene je bolj popularno rdeče kuhano vino, vsaj sodeč po naročilih, ki sem jih izdal,'' pa s podatkom preseneti prodajalec Vito.

Glede obiska čez teden oba povesta isto – do četrtka, ki je že kot mali petek, ljudi ni veliko, še posebej ne dopoldan. Ljudje tudi čez vikend prihajajo predvsem ob večerih, povesta tako Peter kot Vito, nedelja pa je izrazito družinska. ''Mogoče ata pa mama spijeta še kakšno kuhano vino, drugače pa gre bolj po šmornu,'' nam zaupa slednji. Ob ponedeljkih je zatišje največje, še doda, v torek pa ''znajo presenetiti kakšni študenti''. Tako je vsaj bilo od 29. novembra pa do sredine decembra, a z božičnim tednom se začne gneča prav vsak dan.

Kako pa privabiti ljudi? Seveda je vse odvisno od lokacije, pove Peter, Vito pa v smehu: ''Zaradi prepoznavnosti restavracije, od katere je stojnica, tukaj ne rabim ravno stati v kopalkah.'' Odgovora na to, kje lahko dobimo najboljši kozarček kuhanega vina, vam ne moremo dati. Okusi so, kot že rečeno, različni, pa tudi: "Ministrstvo za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju."

Seveda Ljubljana v decembru nudi veliko več kot le kuhano vino, najnovejši hit kuhan gin in kranjske klobase. Pestro je tudi koncertno dogajanje, saj je oder na Novem trgu zaživel že 14. decembra z nastopom Eve Boto, koncerti pa se bodo nadaljevali vse tja do 28. decembra. Koncerti bojo napolnili tudi Kongresni trg od 26. decembra dalje, Trg francoske revolucije pa bo oživel 30. decembra. Konec decembra in začetek novega desetletja pa boste lahko pričakali na prostem, opolnoči pa bili priča ekološkemu ognjemetu iz grajskega griča – izstrelki bodo namreč izključno iz papirja oziroma razgradljivih materialov.