Na ministrstvu za kmetijstvo poudarjajo, da vlada z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) ne dovoljujejo gojenja teh rastlin, temveč le to področje urejajo, saj je trenutno na tem področju pravna praznina in je zato dovoljeno gojiti vse GSR, ki so dovoljene v EU. Namen zakona je urediti področje tako, da bo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano pridelavo ali pridelavo GSR. Hkrati daje zakon to možnost izbire tudi predelovalni industriji in potrošnikom, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je povedal, da uvajajo ta zakon zato, "ker Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih organizmov in ker tudi ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja“.
Zakon uvaja tudi register pridelovalcev GSO
Zakon uvaja tudi odškodnine za morebitno škodo, ki bi jo GSR povzročile, zaščitne pasove, območja, kjer je gojenje dovoljeno in kjer ni. Poleg tega pa tudi register pridelovalcev gensko spremenjenih organizmov (GSO).
Na inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) sprejem zakona podpirajo, čeprav menijo, da sodobno kmetijstvo ne potrebuje tvegane genske tehnologije. Kot je povedala Anamarija Slabe iz ITR, je sedaj, ko zakona nimamo, dovoljeno gojiti vse vrste, ki so dovoljene v EU, brez omejitve in kjer koli. Ta zakon pa je nastavljen tako, da je lahko zelo strog in dejansko bolj omejuje pridelavo GSO. Na ITR pravijo, da bo treba šele s podzakonskimi akti dokončno urediti to področje.
Trenutno je v EU dovoljena le pridelava gensko spremenjene koruze
V Evropski uniji in posledično tudi v Sloveniji je trenutno za gojenje dovoljena gensko spremenjena koruza MON 810, ki je odporna na koruzno veščo. Poleg tega pa je za prodajo in pridelavo dovoljenih še nekaj vrst gensko spremenjene soje in koruze. Gensko spremenjenega sadja trenutno ni nobenega, ki bi ga bilo dovoljeno bodisi gojiti ali prodajati.
Sicer pa tudi koruza MON 810 ni dovoljena v vseh državah članicah, saj je prepovedana v Franciji, Grčiji, Avstriji, Luksemburgu, na Madžarskem in v Nemčiji.
'Genska prehrana služi le dobičkom multinacionalk'
Glavne prednosti GSO naj bi bile večja odpornost proti raznim škodljivcem in zajedavcem, zato tudi ne bi bila potrebna uporaba toliko pesticidov, kar bi bilo posledično bolj zdravo za ljudi.
Glavni nasprotniki pa opozarjajo na škodljive posledice, ki jih bo takšna prehrana lahko imela. Opozarjajo, da je bilo narejenih premalo raziskav in da so jih večinoma naredile multinacionalke, ki bi takšno prehrano prodajale in jim zato ni čisto za verjeti.
V Združenju zelenih so izpostavili nekaj dejstev, ki govorijo proti GSO
Kot pravijo, se GSO vsiljuje ljudem, čeprav je večina proti, v EU okoli 70odstotkov, v Sloveniji pa še več: GSO vodi do patentiranja rastlin in živali, kar je nesprejemljivo, poleg tega lahko pride do nepredvidenih dogodkov (pri rastlinah na razmnoževanje vpliva več dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzorovati); GSO porabijo več vode kot klasične rastline, količina pridelka je manjša, uporaba pesticidov pa se je povečala, saj so se GSO prilagodile klasičnim pesticidom; malo je neodvisnih raziskav o GSO, mnoge med njimi pa pokažejo drugačne rezultate kot tiste od multinacionalk, poleg tega pa nimamo dolgoročnih raziskav; dovoljenja o prodaji GSO ne temeljijo na dokazih o neškodljivosti, temveč na odsotnosti dokazov o škodljivosti.
V Združenju zelenih pravijo tudi, da je vse več raziskav, ki kažejo na to, da deli gensko spremenjenih verig dedne snovi lahko prehajajo v kri, limfo in embrio. Kot pravijo, je transgena DNK tudi zasnovana tako, da vdira v genome, pri čemer s svojimi umetnimi promotorji lahko povzroči nastanek rakastih obolenj. Hkrati opozarjajo še, da se je število alergij v desetih letih proizvodnje transgenih rastlin podvojilo.
V Združenju zelenih in v Združenju za zdravo Slovenijo ob 13.30 pripravljajo protest pred državnim zborom, kjer bodo izrazili javno nestrinjanje z gensko spremenjenimi organizmi. Protest je podprla tudi Slovenska sekcija organizacije Greenpeace.
Poslanci so predlogu zakona večinoma naklonjeni
Predlog zakona so v današnji razpravi podprle vse poslanske skupine, glasovanje pa bo sledilo v nadaljevanju seje.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.