Pravosodni policisti – včasih so tudi rama za jokanje

Zelo prijazni in predvsem strpni pa so vselej tudi do nas, novinarjev, ki se med seboj včasih skoraj tepemo kot jata galebov, ko pod sabo zagleda poskočno ribo, da bi naredili dober posnetek obtoženca med prihodom v dvorano. Pravila na sodišču nam namreč dopuščajo, da so kamere in fotoaparati v sodni dvorani le prvih nekaj minut na začetku obravnave, zatem pa morajo ven. In to je tisti čas, ko je v dvorani zelo pestro ...

Tokrat sem se v najstrožji slovenski zapor odpeljala, da bi spoznala, kakšen je poklic pravosodnega policista in kdo je zanj primeren. Sprejme nas Robert Grubenšek, višji pravosodni policist, ki je zdaj tudi inštruktor za mlade sile, ki pa jih krvavo potrebujejo v njihovih vrstah. Če, denimo, lahko v bolnišnici neka medicinska sestra nadomesti kolegico, katere otroci so nenadoma zboleli, in mora tisti dan delati za dve, dokler ne uredijo zamenjave, si tega pravosodni policisti ne morejo privoščiti, saj bi to lahko pomenilo manjšo varnost.

In njihovo delo pomeni predvsem zagotavljanje varnosti tako v zaporu kot tudi zunaj njega, ko zaprto osebo spremljajo na sodišče, kakšen specialističen pregled ali druge zadeve, ki jih mora zaprta oseba urediti.

Odpravimo se proti petemu bloku, od koder dva pravosodna policista spremljata večjo skupino obsojencev (po moji oceni okoli 100) na kosilo. Zaprte osebe ne smejo ničesar narediti same, brez dovoljenja. Vsak premik mora imeti dovoljenje in vsak premik večjega števila zaprtih mora biti v spremstvu pravosodnih policistov. Vedno sem se spraševala, kaj bi se zgodilo, če bi stoterica močnih moških napadla dva pravosodna policista, ki jih spremlja. Kajti vseeno bi pretekla kakšna minuta, preden bi prišle okrepitve ... A kaže, da je moje vprašanje povsem odveč. Če bi naredili kaj takšnega, bi izgubili vse ugodnosti – to pa za nekatere pomeni tudi možnost videti svojo ženo ali otroke, iti na prosti izhod za nekaj ur iz zavoda, za druge pa povratek v strožji režim prestajanja kazni, in tega seveda ne želijo. Zato mirno korakajo za pravosodnim policistom, se mirno posedejo v jedilnico, pojejo kosilo in se v istem ritmu in na enak način odpravijo nazaj v svoje sobe.

Na Dobu so nekoč vzrejali tudi avtohtone slovenske kraške ovčarje, danes prednjačijo nemški in belgijski ovčarji. A nimajo jih zato, da bi si obsojenci z njimi krajšali čas, temveč da varujejo okolico zapora pred nepovabljenimi gosti, včasih pa so pri nevarnih obsojencih tudi za spremstvo. Ljudje se namreč psov zelo bojijo, in ko je poleg pes, se nihče od nepoklicanih ne bo približal ne osebi, ki jo spremljajo, ne pravosodnim policistom. Obiskala sem njihovo enoto in dan je bil peklensko vroč, a Lan, čudovit nemški ovčar, ki je bil ta dan v službi, ni mogel ležati v senci, kot to počnejo ostali, običajni psi. Tako kot njegov vodnik, pravosodni policist Jože Mikec, bo moral zaslužiti večerjo. Že deset let je tako in še kakšno leto bo minilo, preden se bo lahko upokojil.

V današnji oddaji Svet na Kanalu A boste videli, kako vodnik s svojim psom pomaga, ko v nadzorno operativnem centru zapora termovizijska kamera zazna gibanje v neposredni okolici zapora. Videli boste tudi, zakaj imajo ta poklic radi športniki. V našo kamero sem ujela namreč vrhunsko bivšo judoistko, bivšega poklicnega nogometaša in še aktivnega ultrakolesarja, ki so se v tem poklicu našli. Vsi trije delajo v zaporu v Celju, ki pa je varnostno zelo zahteven, saj je popolnoma vpet v mestno središče. Stavbo, v kateri so danes kaznjenci in priporniki, so namreč zgradili že v 19. stoletju za popolnoma druge namene – bil je minoritski samostan.

Roman Kurnik, ki je v Celju vodja oddelka za varnost, pa je povedal, da delo pravosodnega policista ni le tisto, kar poznamo mi, da varujejo, nadzirajo in skrbijo, da med kaznjenci ne prihaja do konfliktov. Poudaril je: "Poklic je zahteven in terja človeka, ki zna razmišljati, ki zna predvidevati. Ne gre le za poklic, ki terja fizično delo in pripravljenost. Tukaj je tudi veliko komunikacije z zaprtimi, včasih smo dobesedno tudi rama za jokanje, opravljamo razbremenilne pogovore z njimi in veliko drugih stari, ki so očem javnosti skrite." To in še nekaj drugih skritih stvari tega poklica boste videli danes v oddaji Svet.