Pravoslavni verniki bodo nocoj na badnji dan pričakali božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani. Verniki so zvečer po običaju zažigali hrastova polena, imenovana badnjak, opolnoči pa se bodo odpravili k polnočnicam v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu.

Priprave na božič sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Na badnji dan, ki pomeni bdenje ali pričakovanje, verniki poleg badnjaka, ki je znamenje novorojenega Jezusa, v domove ponesejo tudi slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Praznik bodo pričakali s polnočnicami, v ljubljanski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda jo bo vodil paroh Peran Bošković. V pričakovanju božiča je sicer danes dopoldne v Ljubljani potekala sveta liturgija, ob 18. uri pa sledi še posvetitev badnjaka. Maše bodo nato še v petek, soboto in nedeljo dopoldne, je pojasnil Bošković in dodal, da ta bogoslužja potekajo tudi po drugih župnijah v državi.

Vernikom bo v božični poslanici čestital metropolit zagrebško-ljubljanske metropolije Jovan Pavlović, ki je v svojem nagovoru poudaril mir med ljudmi.  Srbska pravoslavna cerkev, ki je prisotna v Sloveniji, božič obeležuje 7. januarja po gregorijanskem koledarju, istočasno pa praznujejo tudi v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji ter tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.