Kristjani zaznamujejo praznik svetih treh kraljev, pravoslavni v pričakovanju božiča

Pravoslavni verniki danes zaznamujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič, dan Jezusovega rojstva. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Perana Boškovića, božič za pravoslavne vernike pomeni veselje, ki ga rojstvo prinese v vsaki hiši, hkrati pa priložnost, da se notranje prenovijo.

Po njegovih besedah se pravoslavni verniki na božič pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes, v tem času pa naj bi se notranje prenovili. Jezus Kristus je namreč po njihovem verovanju prišel zato, da svet prenovi na boljše.

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se je bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 18. uri. Po maši so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus.

Verniki so badnjake odnesli domov, kjer jih bodo zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo nato v četrtek ob 9. uri.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič sicer praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Kristjani danes zaznamujejo praznik svetih treh kraljev

Večji del kristjanov pa danes zaznamuje praznik Gospodovega razglašenja, ki se imenuje tudi praznik svetih treh kraljev in je povezan z božičem. Po svetopisemskem zapisu je namreč vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj. Pri tem jih je vodila zvezda.

Večer pred današnjim praznikom je v Katoliški cerkvi tretji sveti večer - prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom. Ob teh večerih je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 16.

Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Skupino kolednikov je danes sprejel predsednik vlade Miro Cerar.

PV sprejel kolednike, pozdravil poslanstvo, ki ga širijo, ter izrazil pohvale za plemenito pomoč ljudem po svetu. pic.twitter.com/zleDtmfI9M

— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) January 6, 2016 

Predsednik republike Borut Pahor pa je sprejel kolednike iz župnije Sostro in predstavnika Misijonskega središča Slovenije. Kot so navedli v Pahorjevem uradu, se jim je zahvalil, "ker ohranjajo tradicijo koledovanja, ki ne le plemeniti solidarnost, povezanost in pomoč šibkejšim, temveč nam tudi za prihodnost sporoča, da ohranjanje teh vrednot družbo bogati in jo krepi". Zahvalil se jim je, ker so prišli v predsedniško palačo s sporočilom ljubezni in dobrimi željami ter z mislijo na vse otroke po svetu. Koledniki pa so Pahorju zapeli koledniško pesem in po starem koledniškem običaju voščili srečno in blagoslovljeno novo leto.

Prvotnemu namenu koledovanja, ki je oznanjevanje Jezusovega rojstva in voščilo za srečo v novem letu, se je v sedanjem času pridružil še zelo močan dobrodelni namen solidarnosti z otroki v deželah v razvoju. Koledniki ohranjajo stare šege in navade ter s svojimi dobrodelnimi dejavnostmi pomagajo revnim in pomoči potrebnim, so pojasnili.

Kot so navedli, letošnja koledniška akcija poteka pod geslom Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi. Misijonsko središče Slovenije tovrstne akcije sicer pripravlja že 22 let v okoli 400 župnijah po vseh Sloveniji. Lani so koledniki zbrali nekaj manj kot 352.000 evrov in s tem denarjem podprli več razvojnih projektov slovenskih misijonarjev.

Z letos zbranim denarjem bodo podprli gradnjo dveh osnovnih šol na Madagaskarju, osnovne šole v Senegalu, šolskega centra na Salomonovih otokih, dograditev hiše za odvisnike v Ukrajini, izvedbo delavnic indijanske obrti v Braziliji in ureditev prostorov za druženje na misijonu v Kanadi, so navedli.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena.

Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji.

V nekaterih državah, kot so Avstrija, Italija ali Hrvaška, je praznik svetih treh kraljev dela prost dan.