Pravoslavni kristjani pričakujejo božič

Pravoslavni verniki danes zaznamujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Dejana Mandića je zanje bistvo božiča ponovno rojstvo. "Tako kot se je Jezus rodil za vse nas, se tudi mi z božičem ponovno rodimo in upamo na boljše čase in večjo enotnost med ljudmi," je dejal.

Kot je pojasnil Mandić, naj bi verniki v božičnem času drugim tudi odpustili, kar jim imajo za odpustiti, z molitvami pa pridobili novo duhovnost. Pridobili naj bi tudi zaupanje in vero, "da gremo lahko čez vse težke stvari".

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se je bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 17. uri. Po maši so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki po Mandićevih besedah simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus.

Verniki so badnjake odnesli domov. V družinskem krogu in molitvi bodo pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo nato v sredo ob 10. uri.

S polnočno praznično mašo se bo po Mandićevih besedah končal tudi šesttedenski post, s katerim so se pripravljali na božič, praznik Jezusovega rojstva.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve ta praznik sicer praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.