Pošta Slovenije: Nadzornika v konfliktu interesov?

O zakonitosti, oziroma nezakonitosti – o tem so prvi poročali v oddaji 24UR – izračuna plač uprave Pošte Slovenije je razpravljal tudi nadzorni svet družbe. Obravnaval je pravni mnenji, ki potrjujeta, da Pošta Slovenije pri določitvi plač uprave ni ravnala nezakonito. Strokovnjaki gospodarskega prava Marijan Kocbek, Saša Prelič, Borut Bratina in Dušan Jovanovič so namreč pripravili ločeni pravni mnenji, v katerih eksplicitno potrjujejo, da Pošta Slovenije pri določitvi plač poslovodstvu družbe ni ravnala nezakonito.

Predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Drago Bahun je za oddajo 24UR izrazil prepričanje, da je prepričan, da je plača uprave zakonita. Pri tem je dejal, da imajo o tem tudi pravno mnenje, ki ga bodo poslali ministrstvu za gospodarstvo. A najmanj eno izmed dveh mnenj je pošta plačala sama, to pa naj bi naredila, potem ko je bil v javnosti razkrit sum o nezakonitem izračunavanju plač.

Družba bo ministrstvu za gospodarstvo ponovno poslala pojasnilo o načinu izračuna plače generalnega direktorja. Pošta Slovenije je prepričana, da pri tem ni prišlo do nezakonitosti. Ministrstvo za gospodarstvo je zaradi nejasnosti glede izračuna osnovne povprečne plače za generalnega direktorja Pošte Slovenije omenjenega predsednika nadzornega sveta prejšnji torek zaprosilo za dodatna pojasnila. Rok za odgovor je do petka, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Haučeva plača sicer med nižjimi v državnih podjetjih

Vodstvo Pošte Slovenije naj bi si v nasprotju z zakonom izplačevalo previsoke plače. Tako naj bi bil osebni dohodek generalnega direktorja Aleša Hauca vsak mesec previsok kar za dobrih 2300 evrov bruto, a ker so na njegovo plačo vezane tudi plače preostalih dveh članov uprave, svetovalcev in področnih direktorjev, naj bi v petih letih mandata na pošti vodstvenim delavcem izplačali kar milijon evrov preveč.

Haučeva pogodba, o kateri smo že poročali, razkriva, da je njegova plača dobrih 9400 evrov bruto, kar je še vedno ena nižjih plač v državnih podjetjih, zlasti ob dejstvu, da ima dobre poslovne rezultate. A izračunana naj bi bila v nasprotju s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki je plače v državnih podjetjih omejil.

Po omenjenem zakonu je treba povprečno plačo v podjetju ali skupini množiti s pet in to je direktorjeva plača. Na pošti, kjer je zaposlenih več kot 6000 ljudi, pa naj bi povprečno plačo sešteli s povprečno plačo v majhnem hčerinskem podjetju EPPS, ki ima le 23 zaposlenih, a bistveno višje prihodke. To so delili z dva, množili s pet in dobili Haučevo plačo, medtem ko bi bila po pravilnih izračunih njegova plača 7100 evrov bruto.

Nadzornika v konfliktu interesov?

V konfliktu interesov pa bi lahko bili tudi nadzorniki družbe. Podpredsednik nadzornega sveta Peter Kukovica je med drugim tudi predsednik Atletske zveze Slovenije, ki od Pošte že leta dobiva sponzorska sredstva. Od marca 2009, ko je bil imenovan sedanji nadzorni svet, je zveza dobila 50.000 evrov. Bahun pa je član uprave rokometnega kluba Gorenje, ki prav tako od Pošte dobiva sponzorska sredstva. Od leta 2008, naj bi klub prejel 90.000 evrov. Pošta naj bi podpirala tudi rokometni klub Maribor Branik, ki ga od junija letos vodi direktor Pošte Hauc. Bahun je na to odgovoril, da je to stvar poslovne politike in vodstva, pri čemer pa nadzorni svet po njegovih besedah nima nobenih pristojnosti.

Bečir Kečanović iz komisije za preprečevanje korupcije pa je za oddajo 24UR dejal, da zadeva načeloma ustreza konfliktu interesov. A bi bilo, kot dodaja, videti, kako je potekal postopek odločanja. Če bi namreč kdo od nadzornikov lobiral ali sodeloval pri sklepanju in podaljševanju pogodb, bi to glede na kodeks upravljanja javnih delniških družb ustrezalo nasprotju interesov, dodaja.