'Težka odločitev, a v nasprotnem primeru bi se DZ lahko znašel pred popolno blokado'

Predsednik DZ Milan Brglez se je na podlagi posvetovanj s pravnimi strokovnjaki in zakonodajno-pravno službo DZ odločil, da roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, ne bo razpisal.

Brglez, ki je za zdaj preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, je na današnji novinarski konferenci zagotovil, da je to odločitev sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil.

"Gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice," je poudaril.

Spomnil je na izjave pobudnikov, to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Poudarjali so, da tokrat podpise vlagajo zato, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah vedeli povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov. Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.

Prav tako gre po njegovih ocenah za vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere vlagajo referendumske pobude. Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.

Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil.

Večina strank je danes poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. A na vprašanje, ali bo v primeru, da ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik DZ ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi.

V koaliciji je bilo slišati pomisleke, da se Brglez z njimi ni posvetoval. Brglez pa je poudaril, da je odločitev strokovna in skuša temeljiti na objektivnih kriterijih, zato se je moral posvetovati zlasti z ustavnopravno stroko.

Pobudniki referenduma se lahko obrnejo na ustavno in upravno sodišče

Po njegovem mnenju se pobudniki referenduma lahko obrnejo tako na ustavno kot na upravno sodišče. S stališča delitve oblasti njegova odločitev, tako pravi, ni arbitrarna, ampak nadzorovana in bodo na podlagi pravnega odločanja vzpostavljena tista pravila in kriteriji, ki bodo lahko vodili nadaljnje delo DZ na tem področju. V nasprotnem primeru bi se namreč DZ lahko po njegovih ocenah znašel pred popolno blokado.

Predstavnike sindikata delavcev migrantov je sicer pozval, naj skušajo za mizo doseči dogovor znotraj veljavnih ustavnopravnih okvirov, politične stranke pa k vnovičnemu razmisleku o potrebnih zakonskih varovalkah pred zlorabo referenduma.

Za tri zakone, o katerih je sindikat vložil referendumsko pobudo, mora sicer Brglez odločiti v prihodnjih dneh, je pa pričakovati, da bo sledil prvi odločitvi.

'Pravica do sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev ni absolutna'

Pravica do sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev je človekova pravica, ki pa ni absolutna, poudarja predsednik DZ in dodaja, da se lahko omeji v primerih, ko to določa ustava, in v primerih, ko to terjajo pravice drugih oz. javna korist. Brglez je spomnil, da želi sindikat s svojimi akcijami, izsiljevanjem in vlaganjem referendumskih pobud svojim članom izboriti ugodnejši davčni položaj, kot ga imajo drugi.

'Ena najtežjih odločitev v mandatu'

Predsednik je še priznal, da je bila ta odločitev zanj ena najtežjih v mandatu. Pričakoval je, da bo dvignila nekaj prahu, pa tudi, da se bodo oglasili predstavniki največje opozicijske stranke "in njihovi sateliti". "Ti so z menoj začeli obračunavati po načelu, ki ga sami najbolj obvladajo, in sicer: najprej diskvalifikacija, potem likvidacija," je povedal Brglez in dodal, da z verbalnimi napadi pozivajo k njegovemu javnemu in zasebnemu linču.

Pahor se bo posvetoval s pravniki

Predsednik republike Borut Pahor se bo glede razglasitev zakonov, za katere je Brglez zavrnil zbiranje podpisov za razpis referenduma, v sredo posvetoval s pravnimi strokovnjaki. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se namreč želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve.

Brglez je namreč Pahorju danes poslal v razglasitev tri zakone: novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Gre za zakone, za katere je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobude za začetek postopka za razpis referendumov, Brglez pa je odločil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov, saj naj bi tako zavaroval pravico do referenduma in preprečil njene zlorabe.

Zdaj je na potezi predsednik republike, ki mora zakone razglasiti. Kot so zapisali v Pahorjevem kabinetu, upoštevaje ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage, predsednik republike ne more in ne sme zavrniti razglasitve zakona. Ker pa gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve, se bo Pahor v sredo posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki, so še sporočili.

Mešani odzivi

Brglezova odločitev je sicer naletela na številne odzive. Medtem ko so jo v pravni stroki podprli, pa so v SDS napovedali, da bodo zahtevali Brglezovo razrešitev.

SDS za takojšnjo razrešitev predsednika DZ

Predsednik DZ je s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon, meni poslanec SDS Vinko Gorenak. Zato je napovedal, da bodo v SDS v parlamentarno proceduro še danes vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev.

Po njegovih besedah se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po njegovem mnenju ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik DZ," je pojasnil.

Če nekdo na zakonit in tehnično pravilen način zbere 2500 podpisov in zahteva razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov pod referendumsko pobudo, notranje ministrstvo pa potrdi pravilnost zbiranja podpisov, potem predsednik DZ po besedah Gorenaka "nima nobene možnosti več". "Dolžan je razpisati rok za zbiranje podpisov," je pojasnil.

Če koalicija meni, da so nameni pobudnikov referendumov vprašljivi, lahko spremeni zakonodajo; odločitev, ali gre za zlorabo ali ne, pa naj prepusti sodišču, je povedal poslanec SDS.

V SMC njegovo odločitev podpirajo 

V poslanski skupini SMC enotno in odločno podpirajo odločitev predsednika DZ, je poudarila vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer. Prepričani so, da Brglez s svojo odločitvijo "deluje v dobro državljanov, saj želi zaščititi uporabo instituta referenduma pred zlorabo, hkrati pa zagotoviti nemoteno izvrševanje demokratično sprejetih predpisov", je Kustec Lipicerjeva dejala v izjavi za medije.

'Ni legitimno izrabljati ustavne pravice za krepitev pogajalskih izhodišč'

Opozorila je, da je legitimno izvajati pritisk na politiko in vlado, ni pa legitimno izrabljati ustavne pravice za krepitev pogajalskih izhodišč ene interesne skupine. Dodala je, da v poslanski skupini obžalujejo, da delavci migranti iz Apač trmasto kljubujejo odločbi ustavnega sodišča. To je po njenih besedah že pred leti odločilo, da ne morejo biti več davčno privilegirani v odnosu do vseh drugih delavcev v Sloveniji.

Vodja poslanske skupine SMC zato delavce migrante poziva k nadaljevanju pogovorov z vlado pri iskanju skupne rešitve.

Ribičič: Tipično za zlorabo pravice

Brglezovo odločitev je podprl tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. "Dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice," je pojasnil.

Nezadovoljna skupina državljanov ima pravico, da uporabi vse z ustavo določene možnosti za dosego svojih ciljev, je dodal Ribičič. Med temi možnostmi je tudi pravica do glasovanja na referendumu, vendar pa mora biti referendumsko odločanje v vzročni zvezi s spreminjanjem njihovega položaja, sicer lahko govorimo o uporabi te pravice v nasprotju z njenim namenom, je še poudaril.

Ribičič je ob tem spomnil tudi na dve odločbi ustavnega sodišča (glede ponavljajočih se zahtev za razpis referenduma o izbrisanih ter zahtevo za referendum o gradnji džamije), kjer je ustavno sodišče ugotovilo, da je šlo za zlorabo. Zato meni, da ima predsednik DZ dobre možnosti, da bo prepričal ustavne sodnike, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo pravice do glasovanja na referendumu. Vsekakor pa bi odločitev ustavnega sodišča v takšnem primeru jasno določila vsebinske kriterije, na podlagi katerih bi se predsedniki DZ lahko v prihodnje lažje odločali v novih podobnih primerih, je dodal.

Če sodišče ne potrdi Brglezove odločitve, v NSi pričakujejo njegov odstop

Poslanec NSi Jožef Horvat pa meni, da predsednik DZ nima pravne podlage za odločitev, da zavrne zbiranje podpisov pod referendumske pobude. O pravilnosti te odločitve naj odloči sodišče in če mu ne bo pritrdilo, mora predsednik DZ prevzeti vso odgovornost, je dejal. V NSi pričakujejo, da bo Brglez v tem primeru odstopil s funkcije.

Horvat je v izjavi za medije v DZ ob tem spomnil, da vlada doslej ni imela časa za pogovore s civilno iniciativo iz Apač, ki se je nato preimenovala v Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Veliko njihovih prošenj in pobud je po besedah Horvata naletelo na gluha ušesa. Odločitev Brgleza je sicer mogoče razumeti tudi v smeri, da je preprečil blokado dela DZ. Vendar pa je prav tako dejstvo, da ima po ustavi v Sloveniji oblast ljudstvo, je pojasnil.

Če bi bilo v DZ nekaj več politične volje in bi bili sprejeti predlogi NSi, teh težav po njegovih besedah ne bi bilo. Že leta 2012 so namreč predlagali, da bi v zakon o referendumu in ljudski iniciativi zapisali, da mora pobudnik referenduma že v začetku zbrati 10.000 overjenih podpisov. Prav tako so v NSi že pred časom predlagali povečanje splošne olajšave v zakonu o dohodnini, kar bi izboljšalo tudi položaj delavcem migrantov, je povedal Horvat.

Gantar: Brglez se je odločil za strokovno potezo, zanjo prevzema odgovornost

Brzglezova odločitev ima po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja pozitivne in negativne strani. Po eni strani lahko prinese neko pravno prakso, ki bi v prihodnje pomagala pri odločanju o referendumih in tudi morebitnih zlorabah. Po drugi strani pa je Brglez odločitev sprejel sam ter zanjo prevzel pravno in politično odgovornost, pravi Gantar.

Po njegovem mnenju je tudi prezgodaj reči, kako ravnati, če bo ustavno sodišče odločilo, da Brglez ni ravnal prav.

Po Gantarjevih ocenah so predlagatelji referendumskih pobud za šest zakonov, Sindikat delavcev migrantov Slovenije, jasno povedali, da gre za državljansko nepokorščino, čeprav "poskušajo sedaj to drugače predstaviti". Prav s tega stališča Gantar tudi razume Brglezovo odločitev, da se poda na to pot, ki "je zagotovo težja in zanj na koncu lahko pomeni boljši ali slabši izhod".

Dobovšek: Brglezova odločitev o referendumih kreativna razlaga zakonodaje

Poslanec Bojan Dobovšek (NeP) meni, da gre pri odločitvi predsednika DZ za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti. Če bo odločitev padla na sodišču, se bo zavzel za Brglezov odstop."Večkrat sem že opozoril, da gre za monopolizacijo državne oblasti, ko ima ena stranka v lasti DZ in vlado, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve, s tem pa vse vzvode oblasti," je v današnji izjavi novinarjem spomnil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Dobovšek.

Dodal je, da je vedno nasprotoval temu, da ena stranka vodi tako DZ kot vlado. Za to se bo zavzemal tudi v primeru Brgleza, še posebej, če bo ustavno sodišče odločilo, da ni ravnal prav.

Zidanšek: Brglez ni nad zakonom

Brglez se z zavrnitvijo razpisa roka za zbiranje podpisov postavlja nad zakon, meni predsednik SLS Marko Zidanšek. Pojasnil je, da zakon o referendumu in ljudski iniciativi jasno določa pristojnosti predsednika DZ, med katerimi je preveritev izpolnjevanja formalnih pogojev za razpis roka za zbiranje podpisov.  Če so pogoji izpolnjeni, mora razpisati rok za zbiranje podpisov. "Če predsednik Državnega zbora meni, da predlagatelji z zahtevami za razpis referenduma zlorabljajo svoje pravice, naj k preprečevanju tega pristopi na drugačen način, ne pa s prekoračitvijo svojih pooblastil in kršenjem ustavnih pravic državljanov do soodločanja o državni ureditvi," je dodal.  

ZL: O zavrnitvi zbiranja podpisov bi moral odločati DZ in ne Brglez sam

Odločitve za zavrnitev zbiranja podpisov pod referendumsko zahtevo predsednik DZ ne bi smel sprejeti sam, pač pa bi o takšnem sklepu moral odločati DZ, je v izjavi za medije ocenil poslanec ZL Matej Tašner Vatovec. Brglezovo ravnanje po njegovem mnenju predstavlja precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab.

Tašner Vatovec je poudaril, da gre pri referendumskih pobudah Sindikata delavcev migrantov Slovenije gotovo za določeno obliko pritiska. Prav tako bi po njegovih besedah lahko govorili o sumu zlorabe instituta referenduma. "Vendar pa tu ni predsednik DZ tisti, ki bi ocenjeval, ali gre za zlorabo ali ne," opozarja poslanec ZL.

O vprašanju, ali bi v primeru, da sodišče ne potrdi Brglezove odločitve, ta moral odstopiti, se Tašner Vatovec ni želel opredeljevati. "To je potem stvar posameznikove integritete in njegovih načel," je dejal.