'Pravljična dežela', ki podjetjem omogoča skrivne davčne dogovore

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu je v sredo začel objavljati serijo člankov iz najnovejše mednarodne novinarske preiskave o skrivnih davčnih dogovorih v Luksemburgu. Razkrivajo, da se več kot 340 mednarodnih korporacij že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu, ki jim omogočajo znižanje davčnih obveznosti. Med korporacijami, ki se poslužujejo teh dogovorov, je najti Pepsi, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen, največje svetovne banke in velike finančne sklade.

Nekatera podjetja so za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu plačale manj kot odstotek davščin, skupaj pa so preko te države največje svetovne korporacije prelile na stotine milijard evrov prometa in se izognile plačilu več milijard evrov davkov v državah, v katerih ustvarjajo dobičke.

Dokumenti podjetja Pricewaterhousecoopers, enega od štirih vodilnih računovodskih, revizijskih in svetovalnih podjetij, pa kažejo, kako so njihovi davčni svetovalci svetovali mednarodnim korporacijam pri sklepanju ugodnih davčnih dogovorov z vodjo luksemburške državne agencije, imenovane Societes 6, je razvidno iz objave na spletni strani ICIJ.

Podjetja so Luksemburg izkoristila na različne načine. Tako npr. dokumenti razkrivajo, da je družba Fedex s sedežem v ameriškem Memphisu v Luksemburgu ustanovila dve podružnici in prek njiju dobičke iz svojih mehiških, francoskih in brazilskih enot prenesla na svojo podružnico v Hongkongu. Dobički so se v Luksemburg večinoma prelili kot neobdavčene dividende. Luksemburg je pristal na obdavčenje samo četrtine od enega odstotka Fedexovega zadržanega dobička, kar 99,75 odstotka dobička pa je ostalo neobdavčenega.

Čeprav so mednarodne korporacije na ta način plačale občutno nižje davke, gre za povsem legalno dejanje. Ameriški strokovnjak za davke Stephen Shay Luksemburg označuje celo kot magično pravljično deželo.

Davčni sistem v Luksemburgu je konkurenčen. Če podjetja uspejo znižati svoje davčne obveznosti na manj kot odstotek, to ni problem davčnega sistema v eni državi, temveč dejstva, da davčni sistemi po državah niso poenoteni, poudarjajo strokovnjaki.

Več kot 28.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil ICIJ v polletni raziskavi, je preiskovalo preko 80 novinarjev iz 26 držav. Dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Jean-Claude Juncker, danes predsednik Evropske komisije.

Juncker ob izbruhu afere miren

Na objavo se je tako odzvala tudi komisija. Kot je pojasnil Junckerjev tiskovni predstavnik Margaritis Schinas, je EU pod drobnogled vzela luksemburške davčne posle z mednarodnimi družbami in bo ukrepala, če bo to potrebno.

A Juncker je ob izbruhu afere "miren", je povedal Schinas. Na vprašanje, kakšen je bil Junckerjev odziv, ko je zjutraj videl naslovnice evropskih medijev, je Schinas odgovoril, da je predsednik "miren". V najstniškem žargonu bi lahko uporabili besedo "cool", je dodal glavni govorec Junckerjeve komisije.

V Bruslju poudarjajo, da je to "značilen primer, ki se nanaša na državne pomoči". Vse članice si prizadevajo za spodbujanje svojih gospodarstev tudi z državnimi pomočmi, naloga komisije pa je zagotoviti, da te sheme ne izkrivljajo konkurence, je izpostavil Schinas.

Oktobra je evropski varuh konkurence začel pregledovati, ali se luksembruški davčni posli z ameriškim spletnim trgovcem Amazonom in finančnim delom italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiatom lahko štejejo kot nedovoljena državna pomoč. "Če bo odločitev za Luksemburg negativna, bo moral ta sprejeti popravljalne ukrepe," je dejal Schinas. Ob tem je dodal, da je zadeva zdaj v rokah nove komisarke za konkurenco Margrethe Vestager.

Evroskupina v senci luksemburške davčne afere

Sestanek finančnih ministrov držav v območju evra se je danes začel v senci razkritja skrivnih dogovorov luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami.

Luksemburški finančni minister Pierre Gramegna je sklical posebno novinarsko konferenco o tej temi in pojasnil luksemburška stališča.

Najprej je Gramegna izpostavil, da je luksemburški parlament prav v sredo sprejel odločitev, ki pomeni konec bančne tajnosti v Luksemburgu z januarjem prihodnje leto, ko bo država začela izvajati samodejno izmenjavo bančnih podatkov.

Ob tem je poudaril, da je praksa vnaprejšnjega dogovora s podjetji o tem, po katerih pravilih bodo obdavčena, ki omogoča skrivne posle, ki jih razkrivajo preiskovalni novinarji, v skladu z luksemburškim, evropskim in mednarodnim pravnim redom.

Poleg tega ta praksa, ki podjetjem zagotavlja potrebno predvidljivost, sicer pa lahko vodi v omejeno davčno obveznost ali popoln izogib davkom, ne obstaja le v Luksemburgu, tako da je treba ta sistem, če se presodi, da je nezadovoljiv, spremeniti na mednarodni ravni, je še izpostavil Gramegna.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je pojasnil, da ta tema ni na dnevnem redu finančnih ministrov držav v območju evra, a izrazil zaskrbljenost. Če so številke, ki jih razkrivajo preiskovalni novinarji, točne, potem ne izpolnjujemo mednarodnih meril, je dejal.

Na afero se je odzval tudi francoski finančni minister Michel Sapin, ki je poudaril, da takšna ureditev ni sprejemljiva za nikogar in da je potreben svetovni boj proti takšnim praksam, v katerem pa lahko seveda Evropa napreduje hitreje, kar tudi počne.