'Pravila lobiranja so zelo jasna'

Pravila lobiranja so torej jasna. Za vsako osebo se da v registru takoj preveriti, ali je lobist in za koga lobira, je v luči podkupovalne afere, v katero je vpleten Zoran Thaler, razložil predsednik Slovenskega združenja lobistov Mihael Cigler. Thaler bi moral novinarje prijaviti takoj, ko je prišlo do ponudbe, tudi če so bili novinarji registrirani kot lobisti, je povedal.

Meni, da je zelo žalostno, da je sploh prišlo do tega, saj to meče slabo luč tudi na lobiranje. Sicer pa pravi, da temu niti ni mogoče reči lobiranje, pač pa korupcija. Pravila lobiranja so namreč jasna. Po novem zakonu je Slovenija na tem področju še posebej restriktivna. Zato pa imamo tudi register lobistov.

Ta obstaja tudi v Evropskem parlamentu. Cigler pravi, da bi Thaler moral preveriti, ali gre za lobiste, in se nato pozanimati o tem, za katero stvar lobirajo. Tudi če so bili novinarji registrirani kot lobisti, bi jih moral Thaler prijaviti takoj, ko je prišlo do ponudbe. To je bil dolžan storiti, saj je nadaljnje raziskovanje v rokah pristojnih institucij, je še pojasnil Cigler.

Preberite tudi: Zoran Thaler je po podkupovalni aferi odstopil z mesta evropskega poslanca. Z zadevo se ukvarjajo NPU, tožilstvo in protikorupcijska komisija. Sam sicer trdi, da ni storil nič nezakonitega in da je bil le žrtev zarote.

Evropski poslanci so po odstopu Zorana Thalerja zaradi suma podkupovanja zanikali, da bi tudi sami kdaj dobili dvomljive ponudbe lobistov. Minister Žbogar pa pravi, da so obtožbe zelo resne ter škodijo tako Thalerjevem ugledu kot ugledu Slovenije.

'Slovenska politika si zatiska oči pred korupcijo'

V društvu Integriteta, Transparency International Slovenija, so že obsodili domnevna neetična dejanja Thalerja in drugih evropskih poslancev. Zato od organov pregona in protikorupcijske komisije zahtevajo podrobno preiskavo suma storitve kaznivega dejanja. Kot so poudarili, morajo vsi slovenski poslanci Evropskega parlamenta spoštovati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter ostalo zakonodajo.

Hkrati so v društvu razočarani, da si slovenska politika zatiska oči pred korupcijo, ter prepričani, da Slovenci očitno nimamo več vodij z integriteto, takih ki bi jim lahko zaupali in se po njih zgledovali. Zato v društvu predlagajo tudi bolj podroben kodeks ravnanja za člane Evropskega parlamenta.

'Slovenija ne želi posredovati podatkov o lobiranju'

Društvo je obenem sporočilo, da Slovenija ne želi posredovati podatkov o lobiranju glede transparentnosti delovanja Evropske unije. S tem so povzeli poročilo nevladne organizacije Access Info Europe, ki je ugotovila, da 16 od 27 držav EU ni posredovalo nobene informacije, med njimi pa je tudi Slovenija.

Med državami, ki so podatke posredovale, so Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija. Grčija, Luksemburg, Madžarska, Romunija in Slovaška so člane organizacije napotile na Svet EU, zavrnili pa so jih v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Sloveniji in Španiji ter na Češkem in Irskem. Odgovorov niso dobili iz Bolgarije in Italije ter s Cipra in Portugalske.

Obenem naj bi poročilo po mnenju društva Integriteta razkrivalo širše sistemske težave pri pridobivanju informacij o tem, kako se v Bruslju razvijajo zakoni in pravila, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Pri tem so povzeli besede direktorice Access Info Europe Helen Darbishire, ki meni, da trenutni sistem omogoča vladam govoriti nekaj doma, medtem ko v Bruslju zastopajo povsem različna stališča.

Poročilo omenjena nevladna organizacija sicer objavila tik pred odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Access Info Europe proti Svetu EU, ki bo razglašena v torek. Svet EU je namreč zavrnil objavo imena držav, ki sodelujejo pri reformi o dostopu dokumentov Evropske unije.