'Pravila je treba upoštevati'

Lepo vreme je na kolesa 'spravilo' številne ljubitelje kolesarjenja. V Slovenski kolesarski mreži pravijo, da so se številni kolesarji v zadnjem času pritožili nad povečanim policijskim nadzorom nad kolesarskim prometom in visokimi kaznimi za neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. A na policiji pravijo, da se nadzor nad kolesarji ni povečal. ''Policisti nadzorujejo promet v okviru svojih pooblastil in trenutne cestnovarnostne problematike,'' so za 24ur.com sporočili z Generalne policijske uprave (GPU).

V prometnih nesrečah je bilo samo lani udeleženih 1249 kolesarjev, umrlo jih je 18, 173 se je hudo telesno poškodovalo, 906 pa je bilo lažje poškodovanih. Kolesarji povzročijo 3 odstotke prometnih nesreč glede na vse prometne nesreče oziroma 45 odstotkov nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji.

83 odstotkov prometnih nesreč z udeležbo kolesarja se zgodi v naselju. Glede na leto 2009 se je največ nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, zgodilo leta 2007, in sicer 1341. Največ prometnih nesreč se zgodi v času od maja do septembra, najpogostejši vzroki prometnih nesreč pa so neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost.

Prometne nesreče se največkrat zgodijo zaradi neprevidnosti kolesarjev in ostalih udeležencev v cestnem prometu, saj so skoraj v polovici nesreč povzročitelji kolesarji. Na slabšo prometno varnost med kolesarji vpliva tudi pomanjkljivo vzpostavljena prometna infrastruktura, zato kolesarji uporabljajo površine, ki so namenjene motoriziranemu prometu in so tako bolj izpostavljeni nevarnosti.

''Glede na povečanje števila kolesarjev v cestnem prometu policija dosledno ukrepa zoper kršitelje, saj se je število ukrepov v letu 2009 povečalo za 12 odstotkov. Z ukrepanjem dosežemo dosledno spoštovanje cestnoprometnih predpisov in večjo varnost med kolesarji,'' pravijo na policiji.

Policija je v prvi polovici letošnjega leta zaradi neustrezne vožnje (kolesar ni vozil po kolesarski stezi ali ob desnem robu) kaznovala 395 kolesarjev, v istem obdobju lani 451, leta 2008 pa 329. Od meseca junija do 17. julija letos pa je bilo kaznovanih 127 kolesarjev, lani pa 130.

Prekrškov, zaradi katerih lahko policist kaznuje kolesarja, je kar nekaj, globe pa se gibljejo med 40 in 950 evri. 250 evrov boste plačali, če boste prevozili rdečo luč, za prevoženo rumeno luč na semaforju pa boste plačali 120 evrov. Če boste kolesarili pod vplivom alkohola, boste plačali od 180 do 950 evrov, odvisno koliko boste napihali. Vožnja v enosmerno ulico vas bo stala 40 evrov, prav toliko boste plačali za telefoniranje med vožnjo in če boste kolo parkirali tako, da ovira druge. 80 evrov pa vas bo stalo, če boste vozili brez luči, če boste vozili vzporedno z drugim kolesarjem, če ne boste vozili po kolesarski stezi ali ob desnem robu in če boste med vožnjo izpustili krmilo, dvignili noge s pedala, vlekli ali potiskali druga vozila, se pustili vleči ali potiskati, vozili druge osebe v nasprotju z zakonom ali prevažali predmete, ki ovirajo.

Na policiji opozarjajo, da Zakon o varnosti cestnega prometa kolesarjem nalaga, da morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu vozišča v smeri vožnje. Voziti morajo po desni strani navedenih površin, prav tako morajo voziti po desni strani na dvosmerni kolesarski stezi. V križišču morajo voziti v nasprotni smeri urinega kazalca. ''Prav naštete obveznosti o strani vožnje kolesarji mnogokrat kršijo, ker enostavno pozabljajo, da tudi za njihovo vožnjo obstajajo pravila. Spoštovanje teh določil je velikega pomena, saj drugi udeleženci, predvsem vozniki osebnih avtomobilov, kolesarja, ki se po njih ne ravna, lažje spregledajo in možnosti za nastanek nevarne situacije, so tako mnogo večje,'' opozarjajo na policiji.

Na kolesu lahko prevažajo samo otroka mlajšega od osem let, pa še to samo v primeru, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Tudi sedež mora biti ustrezne velikosti, ustrezno pritrjen na kolo, nameščen mora biti tako, da ne ovira voznika in mu ne zmanjšuje preglednosti ter gibljivosti. Vožnja večjih oseb je dovoljena samo na kolesih, ki so posebej skonstruirana za ta namen.

Zelo pomemben del kolesarjeve opreme je tudi pravilno pripeta zaščitna čelada. Pri kolesarjih, ki so umrli za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji, je namreč kar v 60 odstotkih vzrok smrti poškodba glave. Prav tako so poškodbe glave poglavitni razlog za sprejem v bolnišnico pri približno 40 odstotkih poškodovanih kolesarjih. Kolesar si lahko v prometni nesreči usodno poškoduje glavo že pri hitrosti med 20 in 30 km/h. Čelada takšne poškodbe v veliki meri preprečuje, saj ublaži in porazdeli sile udarca ob trčenju ali padcu po površini čelade in notranjosti ter tako zmanjšuje udarec neposredno na glavo. Kolesarska čelade je sicer obvezna za osebe mlajše od 14 let, vendar je zelo priporočljivo za vse kolesarje, še posebej starejše, kjer so možnosti za padec s kolesom še veliko večje. Kolesarska čelada je obvezna tudi za otroka, ki se pelje kot potnik na kolesu.

Poleg opisanega je pomembno, da kolesarji upoštevajo tudi vsa ostala prometna pravila, kot so obveznosti izražene s prometno signalizacijo (prometni znaki, semaforji, talne označbe ...), pravila vključevanja, pravila vožnje, pravila srečanja, znake, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe ... Pri tem je potrebno poudariti, da kolesarji mnogokrat prečkajo vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce tako, da se čez njega enostavno zapeljejo, v prepričanju, da imajo prednost in da morajo ostali udeleženci v prometu ustaviti. To pa je zelo narobe, saj za kolesarje veljajo tudi pravila o vključevanju v promet in morajo v takem primeru sestopiti iz kolesa in prečkati vozišče kot pešec, ki ob sebi potiska kolo.

V Slovenski kolesarski mreži se zavedajo pomembnosti upoštevanja cestnoprometnih predpisov in njihovega izvajanja, opozarjajo pa, da niso dovolj, saj je prav infrastruktura tista, ki pogojuje obnašanje ljudi. ''Dokler bo infrastruktura kolesarjenje onemogočala /.../ bodo kolesarji pogosteje tudi kršilci predpisov, saj bodo v to prisiljeni. Pogoste so namreč situacije, ko kolesarji zavestno naredijo prekršek zaradi svoje varnosti,'' pravijo. Od pristojnih institucij zato pričakujejo, ''da jih bodo vključili v konzultacije ter končno uvideli, da se s policijsko represijo ne pride daleč, ampak so potrebne sistematične, celostne in dolgoročne rešitve,'' še poudarjajo.