Pravice potrošnikov med epidemijo na preizkušnji: odpovedi potovanj, nedostavljeni paketi ...

Statistični podatki mreže Evropskih potrošniških centrov v letu 2020 pričajo o številnih težavah zaradi odpovedanih storitev, kot so letalski prevoz, paketna potovanja, namestitve in dogodki, pri nakupih na daljavo in zaradi porasta prevar, ki se vse bolj pogosto izvajajo prek spleta, so sporočili iz Evropskega potrošniškega centra Slovenija.

V Sloveniji med pritožbami prevladovale pritožbe zaradi odpovedanih letov in potovanj

Na evropsko mrežo se je lani obrnilo 167.833 potrošnikov, od tega 145.510 za nasvet, v 22.323 primerih pa je šlo za pritožbe v zvezi s čezmejnimi nakupi. V primerjavi z letom 2019 se je lansko število obravnavanih zadev v mreži povečalo za skoraj 40 odstotkov. 37 odstotkov potrošniških zadev se je nanašalo na pandemijo covida-19.

V Sloveniji je potrošniški center, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, lani obravnaval 1822 zahtev potrošnikov, od tega 1374 vprašanj in 448 pritožb. Število obravnavanih vprašanj se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za okoli 22 odstotkov, število pritožb pa je poskočilo za 75 odstotkov.

Med pritožbami slovenskih potrošnikov se jih je 43 odstotkov nanašalo na epidemijo, in sicer so prevladovale pritožbe zaradi odpovedanih letov prevoznikov (25 odstotkov) ali drugih odpovedi pogodb v zvezi z rezerviranimi potovanji ali namestitvami (21 odstotkov). Na tretjem mestu so bile pritožbe zaradi blaga z napako oz. neskladnega blaga (14 odstotkov), tem sledijo pritožbe zaradi nedostavljenih izdelkov (12 odstotkov).

Osrednja tema letošnjega dneva potrošnikov je boj proti odpadni plastiki

Zveza potrošnikov Slovenije je medtem izpostavila osrednjo temo letošnjega svetovnega dne pravic potrošnikov, ki je boj proti odpadni plastiki. Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih po vsem svetu močno povečala – z 1,5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018. Posledica je izjemen porast odpadne v plastike. Če svet ne bo ukrepal, bi se po aktualnih podatkih tok plastičnih odpadkov v morja in oceane do leta 2040 lahko potrojil, do leta 2050 pa naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib.

Epidemija covida-19 je povečala tudi uporabo plastike za enkratno uporabo. "Maske za enkratno uporabo, nakupi po spletu, nakupi hrane za s seboj v embalaži za enkratno uporabo so tako rekoč čez noč spodnesli pretekla prizadevanja. Potrošniki smo hitro pozabili, da zlasti embalaža, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let," so izpostavili na zvezi potrošnikov.

Potrošniške organizacije med svojimi ključnimi nalogami vidijo krepitev trajnosti in trajnostne potrošnje. A pogoj za to je, da imajo potrošniki dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. "Izbirajmo zeleno in s tem podprimo vse, ki nam omogočajo trajnostne izbire in svoje zaveze okolju jemljejo resno," je ob tej priložnosti izpostavila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. 

Potrebujemo globalne, sistemske ukrepe, brez izjem. Prizadevanja nosilcev politik in podjetij v boju proti onesnaževanju s plastiko so se resda okrepila, a rezultatov še ni. Velike količine plastičnih odpadkov obremenjujejo okolje in pri tem povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo, poudarjajo na ZPS. 

Po podatkih statističnega urada se je količina odpadne embalaže, nastale v slovenskih gospodinjstvih, v zadnjih desetih letih precej povečala, čeprav je rast v zadnjih letih počasnejša. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot leta 2015 in 50 kilogramov več kot leta 2011.

Je pa Slovenija po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena bolj učinkovitih držav. Medtem ko so v EU leta 2018 reciklirali manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže, je je Slovenija reciklirala 60 odstotkov, s čimer je za Litvo (69 odstotkov) zasedala drugo mesto med članicami Unije.

Krožno gospodarstvo tudi v vašem domu

Odgovor na vprašanje, kako zmanjšati količino odpadkov, ponuja krožno gospodarstvo. To je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, količina odpadkov pa zmanjšuje. V spodnji infografiki je nekaj predlogov, kaj lahko naredi vsak izmed nas že danes: 

Ekologi brez meja pa so pred potrošniškim dnevom s kampanjo We Choose Reuse (Izbiramo ponovno uporabo) namesto recikliranja pozvali k ponovni uporabi. Njihov poziv je tokrat namenjen predvsem ozaveščenim in naprednim trgovcem, ki si že prizadevajo za zmanjšanje količin odpadkov in bi za svoj obstoj v morju plastične konkurence potrebovali sistemsko podporo in ambiciozne cilje za ponovno uporabo, so navedli.

Na ravni EU bo sicer danes potekal vrh potrošnikov, na katerem bodo v okviru plenarnih zasedanj in delavnic obravnavane teme o zaščiti potrošnikov med koronsko krizo, trajnostni potrošnji, digitalnemu prehodu in potrebah po mednarodnem sodelovanju. Razprava bo tekla tudi o operativnih prednostnih nalogah za izvajanje evropske nove agende za potrošnike. Zasedanja se bo predvidoma udeležil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, so sporočili s tega ministrstva.

V torek bo sledilo še neformalno videokonferenčno srečanje ministrov EU, pristojnih za varstvo potrošnikov, na katerem bo Slovenijo zastopal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.