Začnimo pri pokojninah. Vzemimo za primer delavca, ki je delal v štirih državah Evropske unije. Delovna doba se po novi uredbi, ki začne veljati s prvim majem, sešteva. To pomeni, da bi npr. nekdo lahko delal 10 let v Nemčiji, 10 let v Franciji, 10 let v Avstriji in še 10 let v Sloveniji in imel delovne dobe 40 let.
"Delovna doba se mu sešteje, potem pa vsaka od štirih držav odmeri pokojnino za svojih deset let. Se pravi, da taka konkretna oseba, bi imela v bistvu štiri pokojnine," je pojasnila Nataša Belopavlovič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo.
In kje bi bil tak upokojenec zdravstveno zavarovan? Če bi plačeval zavarovanje v vseh štirih državah, bi lahko izkoristil zdravstvene storitve v tisti državi, kjer prebiva.
"Če je pa ta človek celo življenje delal v Nemčiji, bo po nemških predpisih dobil pokojnino, se potem preselil v Slovenijo in bo zdravstveno zavarovan še vedno v Nemčiji," pojasnjuje Belopavlovičeva.
Oseba je namreč vedno zavarovana tam, kjer dela, razen napoteni delavci.
"Če slovenski delodajalec pošlje svojega delavca opravljat delo v tujino, ki po zakonu ne sme biti daljše od 12 mesecev, je ta oseba še vedno zavarovana tu, čeprav dela npr. v Avstriji," je še pojasnila Belopavlovičeva.
Upokojitvena doba je v državah Evropske unije različna. Lahko se zgodi, da bi slovenski državljan, zaposlen v tujini, izpolnjeval pogoje za upokojitev v Sloveniji, ne pa tam, kjer dela.
"Če je delal 20 let pri nas in 20 let nekje, kjer je meja 65 let starosti, bo pri nas uveljavil pokojnino za 20 let delovne dobe," pojasnjuje Belopavlovičeva.
Ko bo dopolnil 65 let, bo lahko uveljavil še drugi del pokojnine, torej za preostalih 20 let v tisti državi, kjer je starostna meja za upokojitev višja.
Renata Cvelbar Bek o sociani varnosti v EU
O uveljavljanju socialnih pravic delavcev po vstopu v EU smo se v studiu 24ur pogovarjali z Renato Cvelbar Bek, vodjo koordinacije sistemov socialne varnosti na Ministrstvu za delo.
Uredba, ki ureja pravice s področja socialne varnosti je precej obsežna. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je pri nas porodniški dopust najdaljši, nadomestilo pa najvišje. Bo tako tudi, če se bomo, denimo, po vstopu v unijo, zaposlovali v drugih članicah?
Kar zadeva porodniški dopust, je dejansko res, da sodi Slovenija med države, ki imajo v celotni Evropski uniji to pravico najbolje urejeno. Kar zadeva Slovenijo, se ta pravica ne bo spremenila in ostaja še naprej. Glede zaposlitve v drugi državi EU, pa velja načelo, da smo podvrženi zakonodaji tiste države, v kateri delamo. Konkretno to pomeni, delavka, slovenska državljanka, ki bo delala v Franciji, bo imela porodniško nadomestilo, tako kot v Franciji.
Bo otroške dodatke mogoče uveljavljati doma, ali v tisti državi, kjer bomo zaposleni?
V tisti državi, kjer bo zaposlena. In sicer za svoje otroke, ki živijo z njo ali pa z njim in tudi za otroke, ki ne živijo z delavko ali delavcem. Se pravi, če bi otroci živeli v Sloveniji, potem ima pravico tudi do otroških dodatkov za te otroke.
Kako pa je z nadomestili za brezposlenost?
Velja podoben princip: nadomestilo za brezposelnost se uveljavlja v tisti državi, kjer izgubimo delo. Tukaj je nekaj izjem za napotene in čezmejne delavce, ki uveljavljajo svoje pravice po predpisih države, v kateri so izgubili delo. Se pravi, če ti predpisi zahtevajo neko predhodno obdobje dela, neko zavarovalno obdobje, je to seveda treba upoštevati. Pomembno pa je to, da se vsa obdobja seštevajo, se pravi, če smo delali v dveh drugih državah, se potem to sešteje.
Kakšna pa bo pravna podlaga pri iskanju zaposlitve? Bodo med zavodi za zaposlovanje kakšni dogovori?
Da, seveda. Zavodi za zaposlovanje bodo med seboj sodelovali. Kot veste, bo verjetno veliko držav uveljavilo prehodno obdobje za prost pretok dela. Se pravi, da bo po 1. maju enak princip, kot je bil doslej, z delovnimi dovoljenji. Pri tem pa je treba povedati, da so tisti, ki imajo delovna dovoljenja za obdobja daljša od 12 mesecev, izenačeni z delavci tiste države in imajo prost dostop do dela v tisti državi. In po pristopni pogodbi imamo preferenčno obravnavo, se pravi, da imajo slovenski delavci prednost pred delavci iz tretjih držav.
