Pravica do pitne vode bo zapisana v ustavo

V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo vnesen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi bo odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

V razpravi v DZ je danes podporo vpisu pravice do pitne vode v ustavo napovedala večina poslanskih skupin, kritični so bili le v SDS in NSi. Branko Grims (SDS) je med drugim poudaril, da je bila voda v ustavi že do sedaj primerno zaščitena. "Vse, kar se danes dogaja, je v resnici samo piar, samo videz za javnost, pesek v oči, nič drugega," je dejal in dodal, da nas še tako dobra formulacija "ne more zaščititi pred vehementno politiko, ki krši ustavo po dolgem in počez".

Matej Tonin (NSi) pa je poudaril, da v NSi podpirajo prve tri odstavke besedila, ne pa zadnjega. "S tem boste ukinili vaške vodovode," je očital. Prav tako se mu ne zdi ustrezno, da ustavna določba nikakor ne predvideva varovanja vodnih virov.

Premier Miro Cerar je medtem v DZ danes poudaril, da to, da lahko v Sloveniji skorajda povsod pijemo vodo iz pipe, ni samoumevno. "Gre za velik slovenski privilegij, ki ga moramo ohraniti ne samo za nas, ampak tudi za naše prihajajoče generacije," je dejal.

Ustavni zakon sicer določa, da mora DZ v 18 mesecih z novimi ustavnimi določbami uskladiti še preostalo zakonodajo. DZ bo ustavni zakon predvidoma razglasil osmi dan po njegovem sprejemu.

Prva pobuda za vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo sega v leto 2013, vendar so takratni poskus prekinile predčasne volitve. Nato je podoben predlog aprila lani v državni zbor oddala skupina poslancev iz poslanskih skupin ZaAB, DeSUS, SD in ZL s prvopodpisano Alenko Bratušek.

Vpis pravice do pitne vode v ustavo je deseta sprememba najvišjega pravnega akta od njegovega sprejema. Doslej je bila namreč ustava spremenjena devetkrat, nazadnje pred tremi leti z novostmi glede referendumske ureditve in fiskalnim pravilom.

Vpis pravice do pitne vode v ustavo pozitivno odmeva

Odločitev poslancev, da potrdijo vnos pravice do pitne vode v ustavo, pozitivno odmeva. V civilni iniciative Za Slovenijo in svobodo so sicer spomnili, da gre šele za prvi korak, v Amnesty International pa so opozorili na problematiko Romov, ki so ponekod še vedno po vodo prisiljeni hoditi do onesnaženih potokov in javnih pip.

V Amnesty International Slovenije pozdravljajo zapis pravice do pitne vode v slovensko ustavo in s tem priznanje te človekove pravice na najvišji ravni. "Medtem ko tako odločno priznavamo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, pa morajo nekateri Romi v Sloveniji še vedno po vodo do onesnaženih potokov in javnih pip," so zapisali v sporočilu za javnost.

V nekaterih romskih naseljih v Sloveniji Romom namreč ni dovoljen priklop na vodovodno omrežje, kljub temu, da v odsotnosti drugih možnosti tam bivajo že desetletja, so vodni viri blizu in je jasno, kako zelo negativno pomanjkanje dostopa do zadostnih količin čiste vode vpliva na njihovo življenje in zdravje.

"Priznanje dostopa do pitne vode kot ustavne pravice je pomemben korak za Slovenijo, ampak zdaj potrebujemo tudi konkretne ukrepe, da bodo to osnovno pravico uživali vsi, brez diskriminacije. Uživanje te pravice bo potrebno zagotoviti tudi tam, kjer to Romom doslej ni bilo omogočeno zaradi zakonskih ovir," so zapisali.

Z današnjo odločitvijo poslancev so zadovoljni tudi v civilni iniciativi Za Slovenijo in svobodo, katere član Brane Golubović je bil pred tremi leti in pol kot takratni poslanec prvi pobudnik za vpis te pravice v ustavo. "Z današnjim zgodovinskim dejanjem ... jasno in nedvoumno kažemo svetu in Evropi, da je pitna voda v Sloveniji javna dobrina, dobrina, ki se je ne more privatizirati in se prednostno in trajnostno uporablja za oskrbo prebivalstva in živali, šele nato za gospodarske potrebe v Sloveniji in šele nato za izvoz, če to zaloge pitne vode dovoljujejo," so sporočili.

Je pa to šele prvi korak. "Sledi uskladitev zakonodaje z ustavnim členom, ki se mora zgoditi hitro in brez izigravanja namena, zaradi katerega se je šlo v ustavo," so opozorili.

Ustavna pravica do vode veseli tudi evropskega poslanca iz Slovenije Igorja Šoltesa (Zeleni/Verjamem). "To je izjemno dragocena naložba v našo prihodnost, s katero bomo pokazali, da razumemo in spoštujemo pomen te edinstvene naravne danosti, od katere sta odvisna tudi razvoj in blaginja naše države," je poudaril v izjavi. "Močno upam, da te zelo dobre poteze ne bodo preglasila investicijska sodišča v transatlantskih sporazumih, ki ne skrivajo svojih apetitov po naravnih virih," je še dodal.