Pravica do odklopa: tik pred uveljavitvijo pomisleki na strani delodajalcev

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, so pojasnili na ministrstvu.

Kot so spomnili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je lani novembra z novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.

"Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po določeni uri popoldne ali zvečer čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi," je poudaril minister za delo Luka Mesec.

Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.

Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, so na ministrstvu tako podčrtali, "da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do zdaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi zunaj delovnega časa". "Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršena, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe," so dodali.

Na sindikalni strani medtem opozarjajo, da skušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah. 

Z obrtne zbornice Slovenije (OZS) tik pred zdajci in po letu dni prehodnega obdobja opozarjajo, da imajo še številne pomisleke. "V OZS smo prepričani, da je treba delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti. Primer: ko delavec v podjetju zboli in to delavec sporoči svojemu delodajalcu šele zvečer, mora ta za naslednji dan zagotoviti nadomeščanje za delavca, ki je bolniško odstoten. A ker drugega delavca ne sme kontaktirati v času pravice do odklopa oziroma se delavec na klic ni dolžan javiti, ta ne bo prišel v službo, zaradi česar bo moten delovni proces," so zapisali. In dodali, da so delodajalci zaskrbljeni, da bo pravica do odklopa nazadnje poslabšala delovno klimo ter odnose med zaposlenimi.

"Podobno kot že evidentiranje delovnega časa ter pravilnik o premeščanju bremen, tudi pravica do odklopa na nek način predstavlja novo birokratsko oviro za številna podjetja," so prepričani. 

"Dejstvo je, da smo na vrhu med državami EU-ja, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja, na lestvici konkurenčnosti pa smo padli za enajst mest. Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve," je ob tem dejal predsednik OZS Blaž Cvar.