Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je naznanil, da so na ministrstvu pripravili smernice za podjetja, glede tega kako lahko zaposlenim zagotovijo pravico do odklopa. Ponovil je, da jo morajo urediti do vključno 16. novembra.
"Zakaj sploh pravica do odklopa? Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko kot je dolg osemurni delavni čas. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti," je povedal.
Danes namreč lahko delamo kadarkoli in od kjerkoli. "To je lahko koristno, lahko pa pomeni, da smo ves čas na razpolago, v stiku s sodelavci in na voljo strankam in delodajalcu. S tem se osem ur, ki so namenjene počitku, začenja spreminjati v podaljšanji delavni čas," je razložil. Kot pravi, številne raziskave kažejo, da je to povezano s številnimi boleznimi našega časa, kot so denimo depresija, anksioznost in motnje spanja. Hkrati pa se nam zdi tudi, da nimamo več časa za družino ali časa zase.
Mesec pravi, da to pravico urejajo po vsem svetu, v Sloveniji pa smo med prvimi. S tem namenom so na ministrstvu pripravili smernice, tudi po zgledu podjetij, ki so že sama pred državami zagotovila pravico do odklopa. "Uredi se, da ko zaposleni pride domov, da če prejme mail, mail ne pride do njega, ampak ga server zadrži do naslednjega dne, ko bo zaposleni spet prisoten na delu in ga prebere takrat," je navedel kot primer.
V smernicah, ki so že objavljene na spletni strani ministrstva, so navedli še več primerov dobre prakse svetovnih podjetij. "Podjetje Volkswagen je recimo leta 2011 uvedlo politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo 'Pošta na dopustu', ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti," so navedli.
Smernice so sicer dolge 13 strani, v spodnjem okvirju smo izpostavili še nekaj primerov ukrepov, na dnu članka pa je tudi v celoti pripet dokument.
Ukrepi, ki jih lahko izvaja delodajalec z namenom zagotavljanja pravice do odklopa, so primeroma lahko naslednji:
1. Tehnične narave:
- primeroma: lahko se izklopijo strežniki elektronske pošte; preprečuje se pošiljanje in prejemanje sporočil; dodaja se vsebina k sporočilu, ki vsebuje pouk glede pravice do odklopa (npr. da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo v času odklopa ter da zaradi tega ne more utrpeti sankcij); izbriše se e-sporočila, ki so poslana izven določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano itn;
- gre za ukrepe, katerih tehnična izvedba je na strani delodajalca ali za ukrepe, ki jih izvede zaposleni sam (vklop nastavitev samodejnih odgovorov na e-pošto); vzpostavitev sistema nadzora, ki prepozna, ali delavec spoštuje pravico do odklopa in druge obveznosti s katerimi se zagotavlja, da se delavci odklopijo od delovnega procesa itn.
2. Usposabljanje vodij, posredovanje navodil vodjem (naj izven delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom).
3. Dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, pri čemer je smiselno, da se delodajalec sklicuje na obveznost delavca, kot je določena v 34. členu ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil), vključno s pojasnilom, da uresničevanje pravice do odklopa za delavca ne sme imeti negativnih posledic.
4. Izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravice do odklopa (vidik varnosti in zdravja pri delu, varovanje delavca pred psihosocialnimi tveganji...).
5. Izrecna prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih.
"Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-maile in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom," je že pred časom poudaril tudi sekretar Dan Juvan in dodal, da nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev.
