Pozornost otrokom in starejšim

Nova varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja Zdenka Čebašek-Travnik, je dejala, da bo v času svojega šestletnega mandata osrednjo pozornost namenila otrokom, starejšim in hendikepiranim osebam. Njen osrednji cilj je doseči večjo dostopnost uresničevanja pravic za skupine prebivalstva, ki si same ne znajo ali ne morejo pomagati. Prizadevala si bo tudi za zakonodajo, s katero bi zmanjšali nasilje.

Prizadevala si bo za zmanjšanje vseh vrst nasilja, tako tistega v družini kot tudi nasilja med vrstniki, na delovnem mestu in v inštitucijah. Meni tudi, da bi nasilje kot pojav zaslužilo poseben zakon in zato vidi zakon proti nasilju v družini zgolj enega od možnih korakov v tej smeri.

Dobre prakse v Prekmurju

Ob romski problematiki opozarja, da jo je treba videti v celoti. Po njenem je treba znova oceniti potrebe romskega prebivalstva na področju celotne države, povzeti dobre prakse in jih prilagoditi območjem, kjer jih še ne izvajajo. Po njenem opozorilu je dobrih praks veliko v Prekmurju, od koder prihaja.

Glede nedavno sprejetega krovnega zakona o romski skupnosti pa pravi, da "če zakon v resnici prinaša rešitve, ki so ustrezne za večino romske skupnosti, in določa, da država bolj aktivno vstopa v reševanje problemov na področju bivanja, izobraževanja in zaposlovanja, potem tak zakon v celoti podpiram". Pomembno pa se ji zdi poudariti tako pravice kot obveznosti Romov za aktivno udejstvovanje pri izboljšanju pogojev njihovega življenja.

Zavzema se za rešitev problema izbrisanih skladno z odločbo ustavnega sodišča. Vendar, kot pravi, ta trenutek ne vidi potrebe za posredovanje.

Vedno bodo ljudje, ki ne bodo zmogli zaslužiti

V svojem raziskovalnem delu v preteklosti se je ukvarjala tudi s problematiko bolezni odvisnosti. Opozarja, da je zdravljenje odvisnosti, npr. od drog, odvisno tudi od motivacije. Na teoretični ravni se zdi preprosto, v praktičnem življenju pa precej težko, pravi. "Ljudje, ki jih srečujete kot berače, nimajo več doma, nimajo več svojih bližnjih, nimajo ciljev, za katere bi živeli. Težko jim je predstaviti, da je življenje brez droge boljše. Niso pripravljeni niti prisluhniti."

Vedno so bili in vedno bodo ljudje, ki ne bodo znali ali zmogli zaslužiti za svoje preživetje; nekateri vidijo beračenje kot edini način za pridobivanje denarja, pravi. "Če imam pri sebi kos kruha ali sadje, jim dam to. Denarja pa ne dajem." Podpira projekte, kot je npr. projekt Kralji ulice, ki pri sodelujočih vzbuja občutek, da so lahko koristni, ustvarjalni.

Varuh ima po zakonu najmanj dva in največ štiri namestnike, ki jih na njegov predlog imenuje državni zbor.

Za zdaj le en namestnik varuhinje

Čebašek-Travnikova ima trenutno le enega, to je Tone Dolčič. Za drugega pa se je razpis, ki je bil objavljen 9. marca, že iztekel. Ime, ki ga bo predlagala državnemu zboru, bo izbrala predvidoma še v tem tednu. Za tretjega in četrtega namestnika pa se bo odločala jeseni ali v začetku naslednjega leta.

Čebašek-Travnikova pravi, da je imeti varuhe za različna področja, npr. za otrokove pravice, bolnikove pravice, potrošnikove pravice ali pravice vojakov sicer zanimiva ideja. "Vprašanje pa je, če dvomilijonska Slovenija prenese toliko različnih varuhov, vsakega s svojim aparatom, ali pa je bolj smiselno okrepiti obstoječi aparat in pri tem zagotoviti, da se te pravice v celoti obravnavajo." Tudi po mnenjih iz tujine je drobljenje nefunkcionalno, je povedala.

Varuh nima formalne izvršilne moči, vendar že zahtevano število glasov poslancev za njegovo imenovanje kaže, da naj bi imela varuhova beseda neko težo, meni Čebašek-Travnikova. Prepričana je, da je tista pomembna moč, ki jo ima varuh, prav dostop do poslancev in do njihovega odločanja. Lahko neposredno nagovori poslance in jih poskuša prepričati o nujnosti določenih ukrepov, ki pa jih morajo sprejeti oni. To ponavlja, če je potrebno, tudi čez obdobje njihovega mandata, pravi.

Konec aprila z ministrico Cotmanovo

Proti koncu aprila se bo sestala z ministrico za delo Marjeto Cotman in drugimi predstavniki ministrstva, s katerimi naj bi se med drugim pogovarjali o oblikah sodelovanja. Tesno bo sodelovala tako z evropskimi institucijami kot tudi z nevladnimi organizacijami v državi, ki jih je v Sloveniji veliko. Prav zaradi njihove številčnosti bi se ji zdelo smiselno oblikovati posebna delovna srečanja s skupinami nevladnih organizacij, ki pokrivajo določeno področje, na katerih bi našli možnosti za skupno sodelovanje.

Zakon o preprečevanju korupcije ji kot varuhinji prepoveduje delo v pridobitni dejavnosti, torej kot zdravnica v času mandata ne more delati. Nadaljevala pa bo delo na raziskovalnem, izobraževalnem in publicističnem področju, kar ji zakon dovoljuje. Še vedno bo predavala tudi psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Ob vprašanju, ali bo čez šest let kandidirala za nov mandat, pa pravi, da bo takrat izpolnila pogoje za upokojitev. Sicer pa se osredotoča na naloge, ki jih ima pred sabo, in ne na čas čez šest let.