Slovenija v plamenih: med gašenjem požara v Velenju je na gasilca padlo goreče drevo

Zaradi suhega vremena, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, je povsod po Sloveniji velika nevarnost požarov v naravnem okolju, opozarjajo na Agenciji za okolje (Arso). Povedali, da še vsaj deset dni ne bo konkretnejšega dežja, ki bi omilil situacijo, le v začetku prihodnjega tedna bi v posameznih krajih lahko zabeležili kakšno ploho ali navihto.

Medtem imajo gasilci polne roke dela, saj tako rekoč iz cele Slovenije poročajo o travniških in gozdnih požarih. Kot so zapisali na Uradu RS za zaščito in reševanje, je okoli 13. ure zagorel gozd v Šmartnem pod Šmarno goro, dve uri kasneje, nekaj čez 15. uro je na tem območju zagorelo še pri vasi Zavrh.

Požar pod Šmarno goro so gasilci uspeli pogasiti, pri sanaciji terena je sode39 gasilcev z devetimi vozili. Kot je za oddajo SVET ocenil vodja intervencije Blaž Kovač, je zgorelo med 3,5 in 4 hektarje podrastja.

Gasilca s helikopterjem odpeljali v mariborski UKC

Burno je tudi na območju Velenja. Sprva travniški požar, ki je danes izbruhnil na območju od Škal pri Velenju proti Hrastovcu, so gasilci najprej uspeli omejiti, nato pa se je popoldne razširil v gozd. Požar pomaga gasiti helikopter Slovenske vojske, je pojasnil Peter Pungartnik s Policijske uprave Celje. Helikopter vodo za gašenje zajema v bližnjem Škalskem jezeru. Požar, pri katerem sodeluje še 130 gasilcev z 22 vozili, je zajel 60 hektarjev površine in ga bodo gasili še vso noč, morda tudi jutri. Požar naj bi nehote zanetil domačin med kurjenjem odpadkov.

Med gašenjem se je huje poškodoval gasilec, na katerega je padlo goreče drevo. Kot je za oddajo SVET povedal vodja intervencije Boris Brinovšek, so poškodvanca s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v mariborski Klinični center.

Zagorelo je tudi na Primorskem, v bližini Izole, pa v Črnomlju, Šentjurju pri Celju, na območjih Novega mesta, Postojne, Logatca, Vipave, Kočevja, Pesnice in Slovenske Bistrice.

Kurjenje lahko hitro uide izpod nadzora in se razširi v požar

"V zimsko-spomladanskem obdobju se srečujemo predvsem z raznimi požigi odpadkov, ki jih državljani kurijo v naravi, in skoraj praviloma ugotavljamo, da se takšna opravila v dolgotrajnem sušnem vremenu lahko s pomočjo vetra zelo hitro spremenijo v požar," je za oddajo SVET povedal namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenija Darko Muhič.

Kot je dodal, pa je za gasilce v tem obdobju suha trava "najhujši sovražnik". "Ogenj se potem nadaljuje v krošnje dreves, gozdove in ostala naravna območja," je še pojasnil Muhič.

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami že izvaja poostren nadzor

Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete, so sporočili z Uprave za zaščito in reševanje.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor, so dodali.