Pozor! Otrok in živali v avtomobilih ne pustite niti za minuto. Previdno tudi s klimami

Slovenijo je s prihodom poletja zajel tudi vročinski val. In vročina ima škodljive vplive na zdravje, a težave lahko preprečimo že s preprostimi ukrepi, da se v najhujši vročini umaknemo v senco ali hladnejše prostore. 

Pozor! V avtomobilu ne pustite otrok ali živali niti za minuto

Vedno znova smo zgroženi, ko poročamo o tragičnih koncih, ko skrbniki v avtomobilih pustijo otroke ali živali. To se dogaja v tujini, pa tudi pri nas. 

Dejstvo je, da v avtomobilu vročina naraste v zelo kratkem času in pregretje je lahko usodno. Še posebej so ogroženi otroci, saj se njihovo telo segreje tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, se odpeti in zapustiti avtomobila. Posebej ogroženi so majhni in bolni otroci: s povišano telesno temperaturo, drisko, bruhanjem, opozarjajo na nevarnost pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Najpogosteje se sicer takšne tragične napake zgodijo, ko je dan drugačen od vsakdanjika, ko imajo odrasli spremenjen urnik, so pod stresom, se začenjajo počitnice. Na NIJZ svetujejo, da poleg otroka položimo kakšen predmet, ki ga bomo ob prihodu na cilj najprej potrebovali (telefon, torbico, službeno kartico), na telefonu si nastavimo opomnik, da moramo otroka oddati v varstvo, pred zapuščanjem avtomobila odprimo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok v njem, saj so lahko otroci čisto tiho, če spijo ali pa kaj zbrano opazujejo. 

Če opazite otroka v zaprtem parkiranem avtomobilu, pokličite 112 ali 113 in upoštevajte njihova navodila v primeru neodzivnega otroka. 

Na NIJZ še opozarjajo, da nekoliko odprto okno ne vpliva skoraj nič na naraščanje temperatur, prav tako se ne zanašajte, da ste prej avtomobil ohladili s klimo, saj je v nekaj minutah enaka kot zunaj in potem le še narašča. Tudi pri zunanji temperaturi 21 stopinj Celzija se lahko avtomobil, parkiran na soncu, v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da lahko vročina ogrozi življenje. 

Poskrbite za živali 

Če je vroče nam, je seveda vroče tudi našim hišnim ljubljenčkom in tudi večjim živalim na kmetijah. Skrbniki morajo poskrbeti, da imajo živali ves čas na voljo svežo pitno vodo in senco oziroma hladnejše prostore, da se umaknejo pred žgočim soncem.

Ob vročem vremenu se poslabšajo tudi razmere v hlevih, še posebno če je v njih veliko živali. Poskrbeti je treba, da so hlevi ustrezno prezračeni. Če so živali na paši, naj imajo dostop do sence. 

Previdno s klimatskimi napravami 

Ohladitev nam lahko nudijo tudi klimatske naprave, a žal nam te lahko povzročijo še dodatne težave. Hlajenja ne v avtomobilu ne v zaprtih prostorih ne nastavite premočno, saj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme biti prevelika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.

''Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo, delamo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po kriterijih, ki govorijo o prezračevanju in klimatizaciji stavb, in kriterijih medicine dela naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:
- temperatura naj bo med 23 in 27 stopinj Celzija,
- relativna vlažnost 30─50 %,
- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa do 0,3 metra na sekundo,'' navajajo na NIJZ.

Sindrom bolne zgradbe

Ljudje navajajo, kot so zapisali na NIJZ, različne bolezenske simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpreti oken. Gre za tako imenovani sindrom bolne zgradbe (ang. sick building sindrome), ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah.

''Bolezenske znake zaradi omenjenega sindroma lahko razdelimo na specifične in nespecifične. Pri prvih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni. Pri nespecifičnih znakih ne poznamo natančnega izvora težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.''

Na NIJZ priporočajo, da telesa ne izpostavljate hitrim temperaturnim razlikam. Temu se sicer težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto pred vstopom vanj predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.