Kandidat za ministra za kulturo Zoran Poznič se je članom odbora predstavil po januarskem odstopu Dejana Prešička, na katerega so leteli očitki o zlorabi položaja, ker je službeni avto uporabljal v zasebne namene, kar je tudi priznal, in šikaniranju podrejenih, kar je zanikal.
Poznič je med projekti, ki jih je nujno nadaljevati in izpeljati letos, med drugim izpostavil sprejem t. i. zakona o kulturnem evru. Kot je poudaril pred matičnim odborom, bo t. i. zakon o kulturnem evru v naslednjem obdobju omogočil "ne le gašenja požarov, kar se tiče zanemarjene infrastrukture in nekaterih nujnih ukrepov", ampak tudi da se "približamo vsemu, kar se na kulturnem področju glede digitalizacije na vseh področjih dogaja v Evropi". Ne gre pa seveda pozabiti tudi na težave na področju varovanja kulturne dediščine.
Med pomembnimi nalogami tudi sprejetje nove medijske zakonodaje
Kot drugo veliko nalogo letošnjega leta je izpostavil pripravo in sprejetje nove medijske zakonodaje. Kot je poudaril, se obstoječi medijski zakon ne dotika vseh novih tehnologij in novih možnosti komuniciranja ter medijskega podajanja vsebin, ki ga prinašajo. Zato bodo pripravljeni medijski zakon nadgradili z novimi vsebinami ter v njem tudi omejili sovražni govor, kar sedaj ni sankcionirano niti na medmrežju niti druge. Sam pričakuje, da lahko strokovna skupina takoj prične z delom in da lahko v kratkem pripravijo temeljit predlog.
Kot je poudaril Poznič, se mu je ob vsem, kar se dogaja na kulturno umetniškem področju v Sloveniji, v zadnjih letih izkristaliziralo nekaj temeljnih nalog, "ki jih moramo začeti jemati zelo resno ter skozi dialog in poglobljen družbeni konsenz vzpostaviti obliko poti, po kateri bomo lahko napredovali in se ohranili kot zelo posebna, majhna skupnost" v spreminjajoči se Evropi.
To pa so "debirokratizacija celotnega polja, poenostavitev postopkov sprejemanja odločitev in prevzemanje odgovornosti". To so po njegovih besedah tudi usmeritve, po katerih naj bi se v prihodnjih mesecih vzpostavilo ministrstvo, da se tam ustvari ekipa, "ki bo pripravljena na delo in ki bo prevzemala odgovornost".
Deležen pohval, da se podaja v 'kačje gnezdo'
Nekateri člani odbora so pohvalili Pozničev pogum, da se bo po odstopu nekdanjega ministra za kulturo Dejana Prešička, ki se je soočil z očitki mobinga in zlorabe položaja, podal v "to kačje gnezdo", kot je trenutno stanje na ministrstvu opisal član odbora Zmago Jelinčič (SNS).
Tudi ureditev odnosov na ministrstvu, ki bi omogočala pot naprej, je sicer Poznič izpostavil kot eno svojih poglavitnih nalog. Sprva želi sprožiti preverbo trenutnega "zatečenega stanja", prepoznava pa tudi potrebo po temeljni reorganizaciji delovanja ministrstva. "Menim, da lahko skozi dialog ta stroj definitivno zaženemo," je presodil.
Kandidatura v navzkrižju interesov?
Že pred današnjim zaslišanjem na matičnem odboru so se v medijih pojavili očitki, da bi lahko bila Pozničeva kandidatura za ministra za kulturo v navzkrižju interesov, saj je Poznič direktor Delavskega doma Trbovlje, ki se je prijavil na razpis za sredstva, ki jih dodeljuje ministrstvo za kulturo. Delavski dom Trbovlje se je namreč pod njegovim vodstvom prijavil na razpis Mreža raziskovalni umetnosti in kulture. Na voljo je devet milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki jih bodo za multimedijske projekte razdelili dvema zavodoma.
Poznič je zato, preden se je predstavil članom odbora, prebral izjavo, v kateri je poudaril, da se bo, kolikor bo potrjen za ministra, takoj izločil iz vseh postopkov, ki v zvezi s tem potekajo na ministrstvu.
Kolikor mu je znano, je ministrstvo za kulturo tudi na komisijo za preprečevanje korupcije poslalo zaprosilo za usmeritve, kako ravnati ob njegovi morebitni potrditvi. Izrazil je prepričanje, da je pred končno odločitvijo glede konflikta interesov potrebno počakati na odgovor komisije, ter zagotovil, da bo v celoti upošteval njeno mnenje in ravnal v skladu z njenimi usmeritvam.
Priznal, da še ni seznanjen popolnoma z vsem, se je pa pripravljen učiti
Na vprašanje, zakaj se je v SD včlanil šele ob kandidaturi za ministra, pa je odgovoril, da poprej sicer ni bil vključen v politično življenje, a je poudaril, da se tako s programom v kulturi, ki je bil zasnovan v mandatu aktualne vlade, in tudi s koalicijskim programom v celoti, strinja. "Skupaj smo močni in tudi sam bom imel več moči, če bo vse skupaj koalicijsko usklajeno in za menoj stoji cela mašinerija skupne volje."
Poznič je tekom predstavitve odgovarjal na vprašanja z raznih področji. Na koncu je iskreno dejal, da ni še seznanjen popolnoma z vsem, se je pa "pripravljen učiti in podučiti". Dodal je, da se nima za avtokrata, je pa pri svojem delovanju odločen in si želi, da so zadeve, ki se jih "na človeški način dogovorimo", izpolnjene.
DZ tudi o članu Sodnega sveta in dveh sodnikih Sodišča EU
Državni zbor ta teden začenja zasedanje na plenarni seji, na kateri ima skoraj 15 ur na voljo za razpravo o rebalansu proračuna. Začel jo bo v torek in predvidoma končal v sredo, pozornost pa bo namenil tudi nekaterim mandatno-volilnim zadevam. Te bodo v ospredju že danes. Prva točka dnevnega reda je predvidena ugotovitev prenehanja mandata poslancu LMŠ Dariju Krajčiču.
Ta je odstopno izjavo podal pred dnevi, ko je v trgovini blizu DZ ukradel sendvič, ki ga je pozneje plačal. A je nato v petek dejal, da razmišlja, da bi izjavo umaknil, ker da je bila njegova odločitev prenagljena. O umiku naj bi se dokončno odločil do začetka današnje seje, a je, kot kaže, odločitev že sprejel. V nedeljo je namreč za našo televizijo potrdil, da odstopne izjave ne bo umaknil in da tako odhaja iz državnega zbora.
Med mandatno-volilnimi zadevami je tudi izvolitev člana Sodnega sveta. Odločali bodo na tajnem glasovanju, in sicer z večino glasov poslancev, ki bodo oddali veljavne glasovnice. Mandatno-volilna komisija DZ je kot ustrezna označila predloga predsednika republike Boruta Pahorja, naj DZ za novega člana Sodnega sveta izvoli ali Borisa Ostruha ali Saša Preliča. Na tajnem glasovanju bodo odločali tudi o predlogu za izvolitev dveh kandidatov za sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu. Glasovali bodo z večino glasov vseh poslancev. Mandatno-volilna komisija je kot ustreznega označila Pahorjev predlog, naj DZ za sodnika izvoli Mira Preka in Marka Pavliho. Preka sicer nekdanja sodelavka obtožuje nadlegovanja, na Sodišču EU v Luksembourgu pa so potrdili, da so v zvezi s tem proti njemu sprožili notranjo preiskavo.
DZ bo odločil med drugim o sestavi vodstva in članov preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank. Po predlogu mandatno-volilne komisije bodo v njej po en poslanec iz vsake stranke, vodil pa jo bo predvidoma Jernej Vrtovec (NSi).
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.