Čas epidemije, ki je mnoge ljudi zaprl med štiri stene, povečuje stisko žrtev nasilja, ki so zaradi specifičnosti obdobja med drugim postale nevidne za družbene sisteme preventive in pomoči. Zato morajo biti tako pedagoški delavci kot tudi drugi še toliko bolj pazljivi na morebitne znake, s katerimi bi lahko žrtvam nasilja pravočasno pomagali in ustrezno reagirali.
V ta namen so v projektni skupini "Reagiraj! Nisi sama-nisi sam" pripravili video posnetek o uporabi mednarodnega znaka, s katerim lahko oseba nakaže, da doživlja nasilje v družini, ne da bi pustila kakršnekoli dokaze, ki bi jih lahko nasilna oseba uporabila proti njej. Pokažite odprto dlan, premaknite palec v dlan in ga z ostalimi prsti pokrijte v pest.
"Če vam nekdo pokaže takšen znak, nujno reagirajte. Ostanite mirni; osebi, ki vam je pokazala znak, ne pišite sporočil, ne govorite na glas o tem, kar vam je pokazala, enostavno le pokličite policijo -113, ali pa za več informacij obiščite uradno stran Policije," svetujejo.
Hkrati predlagajo sprejetje protokola, s katerim bi lahko pedagoški delavci ob zaznavi nasilja nad otrokom pravočasno in ustrezno reagirali v smeri pomoči žrtvam nasilja. "Pomembno se nam zdi informiranje, ozaveščanje in opolnomočenje pedagoških delavcev in tudi ostalih služb pomoči (centri za socialno delo, zdravstvene organizacije, policija, društva ter organizacije s področja preprečevanja nasilja idr.), da bi v reakcijskem trikotniku lahko pravočasno, ustrezno in povezovalno reagirali tudi v primerih nasilja, ki ga zaznamo na daljavo (primeri šolanja na daljavo). Ravno šolanje na daljavo odpira vrsto vprašanj, ko morajo biti pedagoški delavci pazljivejši, saj lahko kakršnekoli spremembe pri posamezniku hitreje spregledajo ali pa se le te zakrijejo."
Zavedajo se številnih pomislekov, zaradi katerih tovrstni znak ne bi bil uporaben, a hkrati predstavlja še dodatno možnost, ki jo lahko žrtve izkoristijo. Seveda pod pogojem, da je učencem, dijakom in pedagoškim delavcem ustrezno predstavljen kot možnost klica na pomoč. "Na tem mestu priporočamo vključitev strokovnjakov s številnih področij, ki bi pripoznali ta znak kot eno od možnosti klica na pomoč in podali strokovne podlage za sprejetje protokola ob zaznavi nasilja nad otroki na daljavo (čeprav lahko osnovo predstavlja protokol, ki ga uporabljamo v običajnih razmerah in so vzgojno-izobraževalni zavodi z njim že seznanjeni)."
Poziv je namenjen tako pristojnim ministrstvom kot tudi vsem izobraževalnim institucijam v Sloveniji, društvom in nevladnim organizacijam s področja preprečevanja nasilja ter drugim, ki lahko kakorkoli pomagajo, informirajo in ozaveščajo svojo ciljno publiko in tudi širšo javnost. "Ob tem pa seveda pozivamo vse pedagoške delavke in delavce, da svoje učence, dijake in študente informirajo o pojavnosti in oblikah nasilja ter jih obvestijo o tej možnosti klica na pomoč. Pri tem je pomembno poudariti resnost znaka, ki se v nikakršnem primeru ne sme zlorabiti, saj ne želimo, da izgubi pomen in svojo vrednost," je še dodala ekipa Reagiraj!
Prijavimo nasilje
Policija v Sloveniji letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Gre tako za na videz blage oblike z manj opaznimi posledicami kot tiste najhujše, kot so umori v družini. Kaznivi dejanji, ki ju v okviru družine obravnava policija, sta:
- nasilje v družini po 191. členu Kazenskega zakonika (oškodovanec je polnoletna oseba);
- zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu Kazenskega zakonika (oškodovanec je vsakdo, ki je mlajši od 18 let).
Možnosti za prijavo nasilja je kar nekaj, od nujne telefonske številke policije za klic v sili 113 do brezplačne telefonske številke Društva SOS 080 11 55, kjer vam nudijo pomoč, podporo in vse potrebne informacije, tudi o namestitvi v varno hišo.
Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe."Pomembno je, da vsakdo, ki se odloči vložiti prijavo in sodeluje v nadaljnjih postopkih, postane glas otroka, glas žrtve nasilja. Tako pokaže, da zmore pomagati, da se njegov glas sliši in doseže svoj namen. Njegovo dejanje je izrednega pomena za nadaljnji razplet primera (zaščita žrtve). Vsi smo odgovorni za sočloveka," pozivajo na Policiji.
Lani so zabeležili porast nasilja v družini, ubojev, umorov in posilstev
V lanskem letu, ko je svet zaznamovala kriza zaradi nekontroliranega širjenja covida-19, se je svet ustavil. Zaradi ukrepov, ki so jih sprejele vlade skoraj vseh držav sveta, smo bili večino leta zaprti v svoje domove. Policisti opozarjajo, da geslo "ostani doma" ne pomeni enako za vse ljudi. Nekateri so namreč v domačem okolju izpostavljeni nasilju, grožnjam, pretepom, zlorabam. Dom, kjer naj bi se počutili varno, za nekatere pomeni večjo nevarnost od virusa, ki so mu izpostavljeni zunaj. Zaprtost med štiri stene lahko za žrtve nasilja pomeni izoliranost, odrezanost od sveta in občutek odtrganosti od vseh možnosti pomoči, ki so jim na voljo, za povzročitelje nasilja pa to pomeni le možnost za zlorabo in nasilje ter zlorabo moči nad nemočno žrtvijo.
Lani smo bili priča zaskrbljujočim številkam in povečanju kaznivih dejanj nasilja v družini, tako v prvem kot drugem valu epidemije. Podatki Generalne policijske uprave namreč kažejo, da je Policija od začetka januarja do 30. novembra lani obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani. Prav tako opozarjajo, da so v letu 2020 obravnavali za 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umorov in 19,4 odstotka več posilstev.
"Bojimo se, da nam leto, ki prihaja, prinaša številne izzive na tem področju, saj kaže, da se protikoronski ukrepi še ne bodo tako hitro omilili. Zato pozivamo vse pristojne institucije ter apeliramo na družbo kot celoto, naj v koronakrizi ne pozabijo in ne spregledajo še drugih družbenih problemov, kot je nasilje v družini, ki, kot smo videli, lahko ima včasih še hujše posledice od samega virusa. Nasilje v družini uničuje celotne družine, jemlje življenja, veliko premlada življenja, in otroke vpletenih izpostavlja okrutnostim, kakršne si težko predstavljamo," pa pravijo v društvu SOS telefon.
KAM SE LAHKO OBRNETE PO POMOČ:
SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja deluje 24 ur dnevno, vse dni v letu: 080 11 55.
Društvo za nenasilno komunikacijo: Ljubljana: 01 43 44 822, 031 770 120 in Koper: 05 63 93 170, 031 546 098.
Zavod Emma, center za pomoč žrtvam nasilja: 080 21 33.
V primeru ogroženosti pokličite na interventno številko Policije 113.
Nasilje ni vedno vidno
25. novembra sicer obeležujemo mednarodni dan, posvečen boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Gre za eno najbolj razširjenih in škodljivih kršitev človekovih pravic. Takšno nasilje večinoma ostaja neprijavljeno zaradi stigme, strahu, sramu ali občutka ponižanja. Po podatkih Združenih narodov kar ena od treh žensk in deklet doživlja fizično ali spolno nasilje, največkrat od svojega intimnega partnerja.
Nasilje ni vedno vidno navzven. Vendar pa to, da navzven ni opazno, ne pomeni, da ne pušča posledic. Prav vsaka vrsta nasilja za žrtev pomeni izgubo dostojanstva, lastne moči in občutek ponižanja. Nedvomno negativno vpliva na njeno življenje in povzroči, da se žrtev na nobenem koraku življenja ne počuti varno. Zato je zelo pomembno, da o nasilju, njegovih žrtvah in posledicah spregovorimo, hkrati pa smo v okolju, v katerem živimo, pozorni na vse oblike nasilja, tako nad ženskami kot tudi nad otroki.
Kaj lahko sami naredimo za preprečevanje nasilja v družini?
V svojem okolju, skupnosti, doma pričujte za nenasilje. Opozarjajte na spolne neenakosti.
Prijavite nasilje. Ne poglejte stran. Žrtev računa na vašo pomoč.
Bodite pozorni tudi na neverbalne znake, ki nakazujejo na to, da je oseba žrtev nasilja. Vse te informacije bodo lahko kasneje žrtvi v veliko pomoč, ko se bo odločila za prijavo nasilja.
Z otroki se pogovorite o nasilju (med vrstniki, v družini, na spletu).
Žrtvam ponudite informacije o tem, kam se lahko obrne po pomoč. Nudite ji oporo. Dajte ji jasno vedeti, da za nasilje nikoli ni kriva žrtev in da je iskanje pomoči njena pravica, ne pa izraz nemoči in obupa. Povežite jo z raznimi organizacijami, ki nudijo pomoč žrtvam.
Če pri sebi prepoznavate nasilne vzorce vedenja, poiščite pomoč v raznih organizacijah.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.