Slovenija

Poznate simptome bolezni, ki prizadene več kot 10.000 Slovencev?

Ljubljana, 11. 04. 2024 08.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, A.K.
Komentarji
1

Zaznamujemo svetovni dan Parkinsonove bolezni, druge najpogostejše nevrodegenerativne bolezni za Alzheimerjevo. Gre za počasi napredujočo degenerativno nevrološko bolezen, ki ni ozdravljiva. Z boleznijo, za katero prej zbolijo moški, se spopada več kot 10.000 bolnikov v Sloveniji, so zapisali v Društvu Trepetlika.

Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, počasi napredujoča, degenerativna nevrološka bolezen. Njena glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi v pomanjkanje dopamina v možganih, so zapisali na spletni strani Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika.

Najbolj vidni motorični simptomi parkinsonove bolezni so tresenje, upočasnjenost gibov, okorelost, motnje ravnotežja, manj znani nemotorični simptomi pa so depresija, utrujenost, demenca in apatija. Vlogo pri nastanku bolezni imajo lahko tako genski kot tudi okoljski dejavniki, so še zapisali.

Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje bolezni upočasni. Bolniki in njihovi bližnji lahko pomoč in podporo dobijo tudi v omenjenem društvu, ki že od leta 1990 združuje bolnike, njihove bližnje in podporne člane. Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami je glavni namen društva predvsem izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanju z načini lajšanja življenja bolnikov.

Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen FOTO: Shutterstock

Po podatkih društva je v Evropi 1,2 milijona, po svetu pa 6,3 milijona bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Ljudje najpogosteje zbolijo po 60. letu starosti, pri 10 odstotkih bolezen odkrijejo pred 50. letom starosti. Ker za diagnozo ni preprostega testa, diagnosticiranje lahko traja tudi več let.

Najbolj vidni motorični simptomi parkinsonove bolezni so tresenje, upočasnjenost gibov, okorelost, motnje ravnotežja, manj znani nemotorični simptomi pa so depresija, utrujenost, demenca in apatija. Vlogo pri nastanku bolezni lahko imajo tako genski kot tudi okoljski dejavniki, so še zapisali.

Ob dnevu bo osebje klinike za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pripravilo stojnico, na kateri bodo mimoidoče ozaveščali o tej bolezni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Mozart60
11. 04. 2024 12.53
+1
Verjetnost vseh nevroloških bolezni so lahko,geni,ter posledica hrane dvomljive kakovosti,in verjetno tudi pritiski v delovnem okolju ,oziroma obremenjenost na delovnem mestu.