Da je to lahko tudi precej nevarno početje, kažejo izkušnje iz lanske kurilne sezone, ko so dnevi običajno minevali z ne le enim, ampak več dimniškimi požari po državi, v številnih primerih pa so se požari razširili na celotne stanovanjske objekte, ogenj pa je pogoltnil večino premoženja ljudi. Okoli novega leta smo lani povprečno našteli štiri dimniške požare na dan!
Na mestu bo zato opozorilo, da je potrebno dimnike in kurilne naprave na novo kurilno sezono pripraviti – tudi ob pomoči dimnikarjev, pa čeprav med lastniki kurilnih naprav in dimnikarskimi podjetji obstaja precej napet odnos, ki izhaja večinoma iz tega, da so lastniki prepričani, da jim dimnikarji za svoje, ne vedno najbolje opravljene storitve, zaračunavajo preveč denarja. A vendarle – jezni na dimnikarje ali ne, naj bo pred novo kurilno sezono na prvem mestu varnost!
O tem, kako naj bodo kurilne naprave pripravljene, smo se pogovarjali z Bojanom Brenčičem iz murskosoboškega ABD dimnikarstva. Kot pravi Brenčič - le "pravilno vgrajene, vzdrževane in uporabljene kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave zagotavljajo njihovo varno uporabo tako z vidika zaščite zdravja ljudi, požarne varnosti, kot tudi varstva okolja in racionalne rabe goriv in s tem tudi miren spanec."
Brenčič opozarja, da pri kurjenju s trdnimi gorivi v neprimernih izvedbah kurilnih naprav - predvsem kurišča na pregorevanje, njihovi neprimerni uporabi (prevelika ali premajhna moč, neustrezno dodajanje goriva v kurišče, neustrezen dovod zraka ...) in uporabi neprimerno pripravljenih drv, nastaja nepopolno zgorevanje, s tem pa tudi saje in smole, ki se nabirajo kot katranske obloge na stenah kurilne naprave in v dimniku. "Le nekaj milimetrov sajnih ali katranskih oblog v dimniku pa lahko povzroči dimniški požar." Upoštevati je treba tudi, da vsak milimeter sajnih oblog v kurilni napravi zmanjša izkoristek za 4 do 6 odstotkov.
Zaradi zagotavljanja požarne varnosti, preprečevanja zastrupitev z dimnimi plini, varstva okolja in racionalne rabe goriv ter zaradi zagotavljanja možnosti obratovanja kurilnih naprav, je treba te saje in smole večkrat na kurilno sezono tudi odstraniti.
"Pravilnik o dimnikarski službi določa, da je treba kurilne in dimovodne naprave do 50 kW, očistiti najmanj dvakrat na kurilno sezono (na tri mesece), če so toplotne izgube z dimnimi plini nižje od 20 odstotkov (izkoristek nad 80 odstotkov) in štirikrat na kurilno sezono (na dva meseca), če so toplotne izgube z dimnimi plini nad 20 odstotkov," razlaga Brenčič.
Zakaj se dimnik sploh maši in kako se ga pravilno očisti?
Ob vsakem čiščenju kurilne naprave je potrebno očistiti dimovod, dimnik in iztočni del dimnika, pojasnjuje sogovornik, saj saje in smole v dimovodu, dimniku lahko povzročijo dimniški požar: "Če se v dimniku nabirajo saje in smole to pomeni, da gre za izredno slabo zgorevanje in tako zgorevanje je v bistvu nedopustno tudi z vidika varstva okolja in racionalne rabe goriv. Razloge za saje in smole v dimniku je treba iskati v kakovosti kurilne naprave, nepravilnem kurjenju ali neustrezni pripravi drv. Požarno varnost se zagotavlja predvsem z dobrim zgorevanjem. Dimniški požar je zelo očiten znak, da je kurjenje skrajno neprimerno."
Saje se iz dimnika odstranijo mehansko s posebnimi krtačami, nadaljuje: "Odstranjevanje katranskih oblog iz dimnika pa je bistveno bolj zapleteno in potrebno je bistveno več časa, saj se jih odstranjuje s posebnimi orodji in napravami mehansko ali z izžiganjem. Katranske obloge se pogosto vžgejo na začetku kurilne sezone ali ob bolj intenzivnem kurjenju, ker so se v času kurilne sezone osušile, zato jih je treba obvezno odstraniti iz dimnika. Upoštevati je treba, da odstranjevanje katranskih oblog povzroča poškodbe na dimniku, posebno še izžiganje. Dimniški požar pa praviloma pomeni poškodbe, zaradi katerih dimnik ni primeren za nadaljnjo uporabo."
Čiščenje dimnika ni edina naloga pred začetkom kurilne sezone. Zamenjati je treba vse dotrajane ali poškodovane dele kurilne naprave, dotrajana tesnila vrat in odprtin na kurilni napravi, preveriti je treba delovanje varnostnih ventilov ...
"Delovna temperatura kotla naj bo nad 70 stopinj Celzija, priporoča se 70-80 stopinj Celzija. Nižja temperatura je lahko razlog za nabiranje saj in smol v kurilni in dimovodni napravi," opozarja strokovnjak. "Klasični kotli imajo vgrajen regulator zraka (vleka), ki samodejno regulira temperaturo medija v kotlu ali temperaturo peči. V prehodnih obdobjih kurilne sezone se nižja temperatura medija za ogrevanje doseže z mešalnim ventilom in ne s regulatorjem temperature na kurilni napravi."
Pred vsako zakuritvijo je treba tudi odstraniti pepel iz pepelišča in kurišča in s tem zagotoviti nemoten dovod zgorevalnega zraka: "Za zgorevanje potrebujemo zrak, ki ga v kurilnico ali drug prostor dovedemo neposredno skozi odprtine iz okolice. Prosti presek odprtine za dovod zgorevalnega zraka za kurilne naprave do 50 kW mora biti velik najmanj 150 kvadratnih centimetrov, za kurilne naprave nad 50 kW pa za vsak kW moči nad 50 kW še 2 kvadratna centimetra."
Od kurilnih in dimovodnih naprav je potrebno odstraniti vse gorljive materiale za najmanj 40 centimetrov in poskrbeti za čistočo kurilnice.
Do 01.01.2017 je v bivalne prostore, v katerih je vgrajena kurilna naprava, ki uporablja zrak iz prostora, treba opremiti z javljalnikom ogljikovega monoksida ( CO). Pozorni pa bodite tudi, če ste zamenjali okna in vrata, saj je potrebno v prostor, v katerem je kurilna naprava, ki si zajema zgorevalni zrak iz prostora, obvezno pripeljemo sveži zrak od zunaj.
Drva morajo biti ustrezno pripravljena
Pravilno pripravljena drva so pogoj za nizke emisije in visok izkoristek. "Uporabljajo se lahko le drva z vlažnostjo do 20 odstotkov, zato jih je treba sušiti, polena pa morajo biti velikosti, kot to določa proizvajalec kurilne naprave. V splošnem velja za enostavna kurišča pravilo, da naj bodo polena trikotne ali tudi štirikotne oblike z obsegom od 20 do 27 centimetrov, njihova dolžina pa prilagojena kurišču. Drva iz mehkega lesa, se lahko v idealnih pogojih sicer posušijo v roku enega leta, vendar se priporoča sušenje vsaj 1,5 leta. Bukova drva naj se sušijo približno 2 leti, hrastova pa tri leta. Sušenje drv se izvaja na sončni legi, zrak naj drva obkroža z vseh strani, drva naj bodo pokrita zaradi dežja," svetuje Brenčič.
Kurilne naprave na sekance morajo uporabljati sekance primerne velikosti in tudi sekanci morajo biti suhi, zato jih pripravimo iz zračno suhega lesa in skladiščimo na suhem. V kurilnih napravah se uporabljajo tudi peleti, "ki pa sami niso problematični glede vlage, ampak glede same kvalitete. Zaradi slabe kvalitete peletov imamo več sajnih in drugih oblog, slabši izkoristek in tudi večje stroške vzdrževanja. Peleti se morajo prav tako skladiščiti na suhem."
Kotli na trdno gorivo z ročnim dodajanjem drv v kurišče, morajo imeti pregrajen hranilnik toplote volumna 55 litra na kW toplotne moči kotla.
Ne kurite na drva, ampak na druga goriva? Tudi te dimnike in naprave je treba očistiti!
Ker lahko tudi v teh napravah poteka nepopolno zgorevanje, zaradi česar nastajajo sajne in druge obloge, ki se nalagajo na stene kurilne in dimovodne naprave, je potrebno pred kurilno sezono opraviti servis gorilnika in zamenjati iztrošene dele ter gorilnik pravilno nastaviti tudi z vidika nizkih emisij dimnih plinov. "Servis gorilnika se opravi na očiščenih kurilnih in dimovodnih napravah. Kurilne naprave moči do 50 kW se očisti in pregleda najmanj enkrat letno."
Dimnikar ni zgolj zato, da "skrtači" dimnik in odnese denar!
Uporabniki so še vedno prepričani, da je dimnikar le za čiščenje, ampak v praksi ni tako, dodaja Brenčič. Med naloge dimnikarjev spadajo še opozarjanje na pomanjkljivosti, ki se ugotovijo pri čiščenju in pregledu naprav, nadzor nad mejnimi vrednostmi dimnih plinov iz kurilnih naprav, vodenje evidenc in svetovanje pri vgradnji, rekonstrukciji naprav in uporabi naprav.
Morebitne nepravilnosti dimnikar zapiše na poročilo o letnem pregledu, s katerim lastnika naprave seznani z ugotovitvami. Po odpravi nepravilnosti pa mora lastnik naprav o tem dimnikarja tudi obvestiti.
Razmišljate, da bi začeli kuriti na drva ali zakurili v peči, ki je dolga leta samevala? Previdno!
Strokovnjak svetuje, da se s pooblaščenim dimnikarjem na vašem območju posvetujete, še preden kupite kurilno napravo. S tem se boste zavarovali pred kasnejšimi težavami, dragimi popravili, predvsem pa bodo lahko dela izvedena kot je treba.
Brenčič svetuje, da izberete kurilno napravo, ki ni odvisna od zraka v prostoru oziroma je njen dovod zgorevalnega zraka od zunaj speljan neposredno v kurišče. "Današnji način gradnje in sanacije stavb namreč ne omogoča varnega, pravilnega in učinkovitega delovanja kurilnih naprav, ki porabljajo zrak iz prostora," razlaga.
Prav tako bodite pozorni, da ima kurilna naprava certifikat oziroma dokazilo, ki je potrdilo o proizvodnji in kakovosti te kurilne naprave ter njene skladnosti z zahtevanimi standardi. Posebej preverite, ali bo nova kurilna naprava primerna za priključitev na dimnik, ki je morda že v stavbi, pri čemer je odločilno predhodno mnenje dimnikarja.
Naprava mora biti vgrajena strokovno. "Napake ali pomanjkljivosti pri vgradnji naprav so eden od najpomembnejših razlogov za požare, nedelovanje, zastrupitve ...," opozarja strokovnjak.
Vsako novo kurilno napravo je po zakonu obvezno prijaviti pooblaščenemu dimnikarju, ki bo preveril, ali je pravilno pripravljena na delovanje, jo vnesel v evidenco ter redno pregledoval. Podobno temeljit pregled kurilne naprave – tako Brenčič – opravite tudi, če naprave nekaj let niste uporabljali, zdaj pa bi v njej znova želeli zakuriti.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.