Nova aplikacija: predlagajte policiji, kje naj poostri nadzor

Če poznate kakšen cestni odsek, za katerega menite, da bi potreboval dodatno ali večjo prisotnost policijske kontrole, lahko od danes to policiji sporočite prek posebne spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo. Policija bo nato vaš predlog preučila in če bodo ocenili, da bi bila policijska kontrola na tem odseku smiselna, vas bodo tam pogosteje pričakali policisti.

Podobne aplikacije že uporabljajo v nekaterih evropskih državah, npr. v Nemčiji in na Finskem, kjer je bil odziv državljanov zelo pozitiven.

Virant: Poslanstvo policije ni "inkasantstvo"

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi aplikacije kot izjemno pomembno izpostavil zavedanje policije, da njeno poslanstvo ni "inkasantstvo" in da se njena uspešnost ne more meriti s količino pobranih prometnih glob, ampak z zagotavljanjem varnosti. Merilo uspešnosti policije je po ministrovih besedah statistika, koliko se zmanjšuje število prometnih nesreč, smrtnih žrtev, hudih telesnih poškodb. "In pa tudi, ali imajo ljudje občutek varnosti, ali imajo občutek, da je policija ob pravem času na pravem mestu, da je policija na tistih točkah, kjer jo ljudje res potrebujejo," je pojasnil Virant.

"Da bi občanom lahko še bolj prisluhnili oziroma pridobili informacije, kateri odseki, ulice, naselja in podobno so v Sloveniji tako problematični, da pri njih praktično vzbujajo občutek ogroženosti, smo pripravili spletno aplikacijo," pa je odločitev za aplikacijo pojasnil Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije. Glede na izkušnje iz tujine bo okoli 5000 pobud letno, vendar to po Smolejevem mnenju ne bo predstavljalo velike obremenitve za policiste.

Že zdaj smo lahko občani pristojni policijski upravi sporočili, če se nam je kakšen odsek zdel bolj problematičen, s spletno aplikacijo pa bo to še lažje in predvsem hitrejše. Spletni obrazec od vas zahteva ime in priimek, da navedete razlog, zakaj za določen odsek predlagate poostreno kontrolo, ter lokacijo odseka. Zraven lahko, ni pa nujno, navedete še vaš opis problematike ter dodate fotografijo spornega odseka. V primeru, da boste v spletni aplikaciji zapisali tudi svoj elektronski naslov, vas bo policija v 15 dneh obvestila, kako bo ukrepala in zakaj oz. zakaj ne bo ukrepala.

Zbirali bodo tudi povratne informacije

Policija bo merila tudi zadovoljstvo uporabnikov s spletno aplikacijo in storitvami policije. Tako bodo po Smolejevih besedah dobili povratno informacijo, ali so se varnostne razmere v prometu na odseku po tej intervenciji izboljšale ali ne. Na novinarsko vprašanje sta se Virant in Smolej strinjala, da se nakazuje možnost zbiranja pobud, kje je policija preveč prisotna in gre za "inkasantsko" ravnanje policistov.

V prvi polovici leta slabša prometna varnost

Takšne akcije naj bi prispevale k izboljšanju prometnega stanja v državi. V obdobju od leta 2008 do 2012 se je sicer prometna varnost v državi, predvsem glede na posledice nesreč, izboljševala. Za več kot tretjino se je zmanjšalo število mrtvih v prometnih nesrečah, saj je leta 2008 v njih umrlo 214 ljudi, leta 2012 pa 129. Zmanjšalo se je tudi število hudo in lažje telesno poškodovanih, so pojasnili na Generalni policijski upravi.

V prvi polovici tega leta pa se je prometna varnost na slovenskih cestah znova poslabšala, vsaj kar se tiče števila smrtnih žrtev. Prometnih nesreč je bilo sicer 9265, kar je občutno manj kot v enakem lanskem obdobju, ko so policisti obravnavali 11.343 nesreč. Tudi število hudo telesno poškodovanih je letos padlo s 424 na 285. Vendar pa je več ljudi umrlo, in sicer 56, medtem ko je lani do konca junija na slovenskih cestah ugasnilo 48 življenj.

Letos je v prvih šestih mesecih umrlo 16 voznikov osebnih vozil, pet potnikov, en voznik traktorja, šest kolesarjev in po 14 motoristov ter pešcev. Predvsem število žrtev v zadnjih dveh kategorijah se je močno povečalo, saj je v prvi polovici lanskega leta na cestah umrlo devet motoristov in sedem pešcev.

Najpogostejša vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom in s telesnimi poškodbami sta tudi letos neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti v naseljih z uličnim sistemom in na regionalnih cestah.

Kar za 17 odstotkov pa je bilo letos manj nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci. V teh 714 nesrečah je umrlo 14 udeležencev, lani pa 19. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč je bila 1,48 grama alkohola v kilogramu krvi.

Policisti so v prvem polletju 2013 ugotovili 144.227 kršitev cestnoprometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa precej manj, 104.426. Najpogostejše kršitve so bile neprilagojene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu in uporaba telefona med vožnjo.

Po septembrski uvedbi strožje prometne zakonodaje policisti pričakujejo, da bodo imeli bolj učinkovite zakonske podlage, da bodo iz prometa izločali najhujše kršitelje, objestne voznike in tiste, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja. "Poleg tega je s tem dano jasno sporočilo hujšim kršiteljem, da je njihovo početje nezaželeno. Posredno lahko vse skupaj v manjši meri tudi vpliva na boljšo prometno varnost," ocenjujejo na policiji.