Da je obstoječi sistem vračanja steklenic pomanjkljiv in potrošnikom neprijazen, so potrdili tudi rezultati spletne ankete, ki so jo izvedli v Eko krogu, so sporočili iz Eko kroga.

Ta je namreč pokazala, da polovica potrošnikov v Sloveniji ne kupuje pijač v steklenicah za ponovno uporabo, od tega jih tretjina za to možnost sploh ne ve. Potrošniki opažajo tudi, da je ponudba pijač v povratnih steklenicah premajhna ali pa so na pijače v embalaži za enkratno uporabo ugodnejši popusti. Kar 91 odstotkov pa jih meni, da je pijača v steklenicah za ponovno uporabo v trgovinah slabo označena in imajo o tem premalo informacij.

"Med našo kampanjo za kavcijski sistem smo večkrat slišali, da vključevanje steklenic za ponovno uporabo v kavcijski sistem ni smiselno, ker obstoječi način vračanja v trgovine dobro deluje," je na novinarski konferenci izpostavila vodja kampanje za kavcijski sistem v društvu Eko krog Erika Oblak.

Ker nismo imeli zakonodaje in ekonomskih spodbud, ki bi jih zaščitile pred nadomeščanjem s plastenkami in pločevinkami, pa so te steklenice v zadnjih desetletji pri nas skoraj izginile s trga, je dodala.

Večina pijač v embalaži za enkratno uporabo

V Eko krogu so poleg izvedbe spletne ankete, v kateri so prejeli več kot 1000 odgovorov, obiskali tudi nekaj trgovin različnih trgovskih mrež. Pri tem so ugotovili, da Hofer, Lidl in Eurospin pijač v embalaži za ponovno uporabo sploh ne prodajajo. V manjših trgovinah drugih trgovcev pa sta v povratnih steklenicah na voljo zgolj ena znamka vode in dve znamki piva, v večjih trgovinah je ponudbe nekaj več, a je v primerjavi s pijačami v embalaži za enkratno uporabo zanemarljiva, so navedli v Eko krogu.

"Kljub temu, da povsod poslušamo, kako pomembna je ponovna uporaba, je realnost takšna, da kupce celo odvrača od nakupa pijač v povratnih steklenicah. Pri nekaterih trgovcih jih na prodajnih policah sploh ni, kjer pa so, je vračanje zapleteno, popusti in akcije pa zgolj za pijače v embalaži za enkratno uporabo, kavcija je obdavčena z DDV," je situacijo s terena orisala Oblakova.

Na novinarski konferenci pa so predstavniki nevladnih organizacij spomnili, da v Sloveniji trenutno potekajo pogovori o vzpostavitvi kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke, zaradi nižjega okoljskega odtisa in nižjih stroškov pa si okoljske in potrošniške nevladne organizacije prizadevajo, da bi vanj vključili tudi steklenice za ponovno uporabo, proizvajalcem in trgovcem pa predpisali obvezne deleže pijač, ki morajo biti na trgu v takšni embalaži.

Predpisane deleže so medtem že sprejeli v Romuniji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. "Kavcija ne sme biti obdavčena, evropska zakonodaja pa dovoljuje tudi, da za embalažo za ponovno uporabo velja znižana stopnja DDV," je ob tem izpostavila Oblakova.

"Sistem ponovno uporabljive embalaže je v preteklosti odlično deloval"

Evropska komisija pa pripravlja tudi posebno uredbo o embalaži, ki predvideva obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu unije v embalaži za ponovno uporabo. "Če kdo misli, da predlog evropske uredbe le spodbuja enakovredne kavcijske sisteme tudi za povratne steklenice, ga vabim, da kupi pivo ali vino v ponovno napolnjeni plastenki ali pločevinki. Brez več povratnih steklenic enostavno ne bomo dosegli zadanih ciljev," je opozoril Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.

Za oživitev povratne embalaže si prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Res ne vidimo smisla v tem, da namesto sistema ponovno uporabljive embalaže, ki je v preteklosti že odlično deloval, večino pijač kupujemo v plastenkah, za recikliranje in ponovno izdelavo katerih porabljamo dragocene vire. Pravzaprav bi bilo zelo smelo, če bi povratno embalažo postopno začeli uvajati tudi na drugih področjih," je ocenil Boštjan Okorn iz ZSP.