Poziv WHO: Vsi bi morali imeti enak dostop do zdravstvenih storitev

Letošnji svetovni dan je vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so navedli na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

Pri varovanju in ohranjanju zdravja imajo pomembno vlogo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ki so odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema, pa je poudarila zbornica zdravstvene in babiške nege – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Ob svetovnem dnevu so se oglasili tudi v Združenih narodih (ZN). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres meni, da bo treba med okrevanjem po pandemiji izvajati takšne politike in razporediti sredstva tako, da bodo vsi imeli enak dostop do zdravstvenih storitev. To pomeni doseganje trajnostnih razvojnih ciljev iz Agende 2030, je spomnil. Na tokratni svetovni dan se zavežimo, da bomo sodelovali na poti do zdravega in pravičnega sveta, je povabil.

WHO pa poziva voditelje po svetu k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih pogojev za vse. Med pandemijo covida-19 je po njihovih besedah postalo še bolj očitno, v kako različnih pogojih živimo. Nekatere skupine prebivalstva po svetu komaj pridejo skozi mesec, nimajo denimo dostopa do čiste pitne vode in do zdravstvenih storitev, zaradi česar po nepotrebnem trpijo, obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, in prezgodaj umrejo.

Poklukar: Novemu koronavirusu ni mar za neenakosti med nami

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji redni novinarski konferenci vlade izpostavil, da je epidemija covida-19 globoko zaznamovala vsa področja življenja. Napovedal je krepitev primarne zdravstvene ravni, ki bo naslovila vse potrebe ljudi, tudi najranljivejših skupin.

Svetovna zdravstvena organizacija ob dnevu zdravja, ki letos poteka pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet poziva k spremljanju neenakosti v zdravju in kliče k prizadevanjem za univerzalen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, prilagojenih potrebam in vrednotam v skupnosti, je na današnji novinarski konferenci izpostavil Poklukar.

Po njegovih besedah je poudarek na doseganju najvišje ravni zdravja, ki je temeljna pravica vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomsko ali socialno stanje.

Kot je spomnili, v Sloveniji neenakosti v zdravju spremljajo od leta 2011. "Zdravje celotne populacije se je v zadnjem desetletju do epidemije covida-19 pomembno izboljšalo, pri čemer se Slovenija uvršča ob bok razvitih držav tako na področju dosežkov kot tudi izzivov. To je eden izmed pomembnih dosežkov našega zdravstva, na katerega smo lahko posebej ponosni," je ocenil.

Žal pa, kot je dejal minister, tudi v Sloveniji opažamo, da se je zdravje skupin prebivalstva z višjim socialno-ekonomskim položajem izboljševalo hitreje. To po njegovih besedah pomeni, da posamezniki iz različnih socialno-ekonomskih skupin svoj zdravstveni potencial dosegajo v različni meri.

Dejavniki, kot so izobrazba, zaposlenost, dohodek, socialna varnost in socialna omrežja, vplivajo na življenjski slog, dejavnike tveganja, uporabo zdravstvenih in drugih storitev ter posledično na obolevnost, umrljivost in pričakovano trajanje življenja, je naštel.

"Novi koronavirus nas je opomnil, da bolezen ne izbira po spolu, rasi ali verskemu prepričanju, prav tako se ne ozira na socialni ali družbeni status. Ni mu tudi mar za neenakosti med nami," je dejal minister.

Vseh razsežnosti epidemija covida-19 še ne poznamo, a bo po ministrovih besedah nedvomno bolj negativno vplivala na tiste skupine prebivalstva, ki so bile že prej ranljive in bolj izpostavljene bolezni. Tudi temu bomo pri izhodni strategiji po epidemiji morali posvetiti posebno pozornost, je izpostavil.

Po njegovi oceni imamo v Sloveniji dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo. "Kot minister bom storil vse, da jo ohranimo in še izboljšamo," je poudaril.

V času pandemije so po njegovih besedah vsi bolniki dobili potrebno oskrbo, zdravstvo pa se je odlično izkazalo v krizni situaciji. Po pandemiji nas čakajo novi izzivi, predvsem na področju duševnega zdravja in kroničnih bolezni, vključno z rakom.

"Z okrepljenim zdravstvenim varstvom na primarni ravni bomo zagotovili celovito zdravstveno oskrbo, ki bo odgovarjala potrebam ljudi, tudi najranljivejših. Vse dobre prakse na področju preventivnih dejavnosti, ki vključujejo najbolj ranljive skupine, bodo po epidemiji spet polno zaživele," je prepričan.

Naj nas tudi letošnji slogan poveže v skupnem boju proti novemu koronavirusu in nas opomni, kako pomembna je solidarnost in sočutje do sočloveka, je še dejal.

Zahvalil se je vsem zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki so po njegovih besedah v preteklem letu dokazali, da med nami ni neenakosti. Zahvalil se je tudi državljanom, ki so s spoštovanjem ukrepov pomagali, da so bolnišnice zmogle obravnavati vse, ki so potrebovali zdravljenje.

Kakovostna sestava živil pomembno vpliva na zdravje potrošnikov

Gospodarska zbornica Slovenije je ob današnjem dnevu zdravja izpostavila pomen kakovostne sestave živil. Živilska podjetja so se prostovoljno zavezala k izboljšanju sestave živil, s tem pa prispevajo k pozitivnim spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov in bolj zdravemu življenjskemu slogu, so sporočili.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici že od leta 2015 živilska podjetja spodbuja k uresničevanju strateških ciljev prehranske strategije, predvsem na področju izboljšanja sestave živilskih izdelkov in spodbujanja zdravega življenjskega sloga.

Neuravnotežena prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti namreč lahko prispevata k razvoju prekomerne telesne mase in debelosti ter k razvoju kronično nenalezljivih bolezni, kot so diabetes tipa dva, srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. Z manjšo uporabo sladkorja in soli v živilih, spodbujanjem porabe polnozrnatih sestavin, dodatnim informiranjem potrošnika ter drugimi ukrepi želijo podjetja prispevati k zmanjševanju teh kroničnih bolezni, so sporočili.

Pod okriljem zbornice poteka projekt Zaveza odgovornosti, v okviru katerega podjetja iz sektorja brezalkoholnih pijač, mlekarskega in pekarskega sektorja širijo ponudbo živil izboljšane hranilne sestave.

Potrošnikom so tako danes dostopne številne manj sladke pijače, brezalkoholne pijače z nizko ali brez energijske različice. Prav tako je bolj pestra ponudba mlečnih izdelkov z manj dodanega sladkorja. Povprečen energijski iznos brezalkoholne pijače je v štirih letih padel za eno kilokalorijo na 100 mililitrov, povprečna vsebnost dodanega sladkorja v mlečnih izdelkih pa se je v dveh letih znižala za 0,4 grama na 100 gramov oz. 100 mililitrov. Pada tudi trend slanosti kruha, razširja pa se ponudba polnozrnatih izdelkov.

Ponudba izdelkov izboljšane sestave se je v segmentu brezalkoholnih pijač v štirih letih povečala za 48 odstotkov, v segmentu mlečnih izdelkov pa v dveh letih za 27 odstotkov. Na trgu je večina takšnih izdelkov tudi dodatno označenih z informacijami o njihovi energijski oz. hranilni sestavi že na prednji strani embalaže.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici je izdala tudi katalog živil izboljšane sestave. Skupaj z ministrstvom za zdravje je zbornica začela s kampanjo Odloči se za, ki spodbuja potrošnike k uporabi živil izboljšane hranilne sestave. Na socialnih omrežjih potrošnike tako seznanjajo o izboljšanju hranilnih sestav živil.

K zmanjševanju neenakosti v zdravju pripomorejo tudi preventivni programi

Na Rdečem križu Slovenije ob svetovnem dnevu zdravja prebivalce spodbujajo k udeležbi na preventivnih zdravstvenih programih. Dostopnost povečujejo predvsem s postopnim uvajanjem programa Zdravo staranje.

Program Zdravo staranje je v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) pripravila skupina strokovnjakov iz Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, so zapisali v sporočilu za javnost.

Program je usmerjen v preprečevanje današnjih temeljnih nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, kronične respiratorne bolezni in različne vrste raka. Temelji na celostnem in vseživljenjskem pristopu, teoriji vedenjskih sprememb ter praksi, v okviru katere so za zdravje odgovorni vsi sektorji družbe, vključno z nevladnimi, humanitarnimi organizacijami.

Program so v Rdečem križu Slovenije poenostavili in priredili na osnovi lastnih izkušenj in spoznanj ter za slovenske razmere. Lansko leto pa so program dopolnili z izkušnjo življenja v samoizolaciji, so sporočili.

Ob koncu akcije 40 dni brez alkohola poziv, naj se zmernost pri pitju ne konča po 40 dneh

Z velikonočnimi prazniki pa se je končala tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Letos je akcija poudarila, da odgovorno ravnanje zahteva osebno odločitev za zmernost pri pitju ali celo odpoved alkoholu, so sporočili iz Slovenske Karitas. Ob koncu akcije so organizatorji pozvali, naj se odpoved in zmernost pri pitju alkohola ne konča po 40 dneh.

V času epidemije covida-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola povečalo. "To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se tega počutja znebili," je pojasnila psihologinja iz NIJZ Karmen Henigsman. "Marsikdo pomisli na alkohol ali tudi poseže po njem v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča," je opozorila.

Alkohol kljub vztrajnemu delovanju številnih organizacij ostaja precej nedotakljiva tema, o kateri zasebno ne maramo govoriti, pa je poudaril generalni tajnik slovenske Karitas Peter Tomažič. "Z alkoholom se spopada vsaka četrta slovenska družina, pravočasno pomoč poiščejo le redki. Čas je, da tega problema ne skrivamo, o njem spregovorimo odprto, skupaj iščemo ustrezno podporo pri reševanju stisk in s svojim zgledom obrnemo stanje na bolje," je povedal.

"Tudi povezovanje različnih ustanov je tisto, ki daje glas stroke za zmernost, hkrati prisluhne žrtvam alkohola na cesti, zdravju in v družinah ter kaže vsem, ki so na meji ali že čez, veliko možnosti, da spremenijo svoj način življenja," je še dejal.

Tradicionalna akcija, ki se je končala v soboto, je letos potekala že šestnajstič. Potekala je pod geslom Moja poteza, ki sporoča, da preudarno in odgovorno ravnanje do sebe in drugih zahteva osebno odločitev za zmernost pri pitju ali celo odpoved alkoholu za vse življenje. Izbira vsakega posameznika je, ali bo dal prednost alkoholu ali pa zdravju, dobrim odnosom, družini, službi in prijateljem.

Paliativna oskrba na Dolenjskem nepovezana

Paliativna oskrba bolnikov in njihovih svojcev je na Dolenjskem kljub trudu posameznikov nepovezana. Ni kakovostna, ni integrirana in ne deluje, pa je na današnjem strokovnem srečanju na to temo ocenila specialistka splošne kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto Petra Gornik. Kot rešitev je navedla dejavno sodelovanje vseh udeleženih.

Gornikova je na spletnem strokovnem srečanju Integrirana oskrba v luči skupnostnega pristopa, ki ga je ob svetovnem dnevu zdravja pripravila novomeška fakulteta za zdravstvene vede, opozorila, da za kakovostno paliativno oskrbo na Dolenjskem nimajo ne dovolj denarja in ne kadra.

Sicer pa bi zanjo potrebovali dostopnost za vse, osnovne informacije na enem mestu, posebno ambulanto, dodatno izobraževanje laikov in strokovnjakov, boljšo komunikacijo in mrežno povezanost.

Med drugimi načrti za izboljšanje stanja je navedla še sodelovanje pri različnih tovrstnih projektih, dodatna izobraževanja v zdravstvenih ustanovah na več ravneh, boljše sodelovanje z drugimi v tovrstno oskrbo vključenimi ustanovami, izboljšanje sodelovanja z lokalno skupnostjo in dodatne postelje za paliatvine bolnike v sklopu negovalnega bolnišničnega oddelka.

Dolgoročen cilj vseh povezanih v paliativni oskrbi je zagotovitev kakovostne paliativen oskrbe v celotni regiji z aktivnim sodelovanjem vseh udeleženih, je dodala.