Poziv za varčevanje

Stanovanjski sklad RS je objavil javni poziv za dolgoročno varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Sedem izbranih bank - Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Domžale, Banka Koper, Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka in SKB banka - ponuja 15.000 varčevalnih lotov. Najnižji mesečni varčevalni znesek znaša 12.000 tolarjev oz. 50,08 evra, varčevalec pa lahko vplača tudi več lotov.

Varčevalec mora v okviru varčevalnega leta vplačati najmanj znesek desetih pogodbenih mesečnih varčevalnih zneskov in varčevati najmanj toliko mesecev, kot je to določeno v varčevalni pogodbi. Doba varčevanja je najmanj pet in največ deset let, obrestna mera pa znaša 3,2 odstotka in je fiksna za obdobje enega leta.

Po zaključku varčevanja lahko varčevalec prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi in pridobi pravico do dolgoročnega stanovanjskega posojila. Varčevalec lahko tudi odstopi od varčevalne pogodbe, vendar mu v tem primeru pripadajo le obresti na privarčevana sredstva, ne pa tudi letna premija, ki se pripiše na varčevalni račun po preteku vsakih 12 mesecev varčevanja.

Višina stanovanjskega posojila, ki ga lahko dobi varčevalec ob zaključku varčevanja, je najmanj dvojni znesek privarčevanih sredstev. Obrestna mera za posojila je za eno odstotno točko povečana obrestna mera za varčevanje, ki velja v času odplačevanja posojila in je enaka efektivni obrestni meri, pri čemer v izračunu niso upoštevani stroški zavarovanja kredita.

To je že šesti poziv sklada za varčevanje v NSVS. Prvi javni poziv za varčevanje v NSVS je sklad objavil v letu 1999. Do leta 2003 jih je skupaj objavil pet, v letih 2004 in 2005 pa razpisov ni bilo. Doslej so se iztekle že tri petletne NSVS. V še 'žive' sheme je vključenih 33.075 varčevalnih pogodb.

Varčevalci, ki so že zaključili varčevanje, so skupaj privarčevali skoraj 68 milijard tolarjev. Varčevalci, ki še varčujejo v NSVS, pa imajo skupaj privarčevanih skoraj 38 milijard tolarjev glavnice. Sklad je doslej izplačal približno 7,6 milijarde tolarjev premij, navajajo na stanovanjskem skladu.

Lani zgradili sedem odstotkov več stanovanj

Lani je bilo v Sloveniji v gradnji več kot 19.000 stanovanj. Od tega jih je bilo dograjenih približno 40 odstotkov oz. 7500, kar je sedem odstotkov več kot predlani. Največ stanovanj je bilo zgrajenih v osrednjeslovenski regiji (31 odstotkov), sledi podravska regija z 21 odstotki, najmanj stanovanj v gradnji pa je bilo dokončanih v spodnjeposavski in zasavski regiji, po dva odstotka, je razbrati iz poročila državnega statističnega urada.

Večina lani dokončanih stanovanj, 95 odstotkov, predstavljajo novogradnje. Novozgrajeno stanovanje je v povprečju merilo 107 kvadratnih metrov; v enostanovanjskih stavbah v povprečju 144 kvadratnih metrov, v večstanovanjskih pa v povprečju 76 kvadratnih metrov. Dobrih 40 odstotkov dokončanih stanovanj je imelo štiri sobe ali več.

Po številu dokončanih stanovanj je med osrednjeslovenskimi občinami izstopala mestna občina Ljubljana z več kot 1300, med podravskimi občinami pa mestna občina Maribor s 650 dokončanimi stanovanji.

V stanovanjskem skladu je bilo lani skupaj 805.000 stanovanj. Povprečna površina stanovanj je dosegala 76 kvadratnih metrov, kar je dober kvadratni meter več kot ob popisu leta 2002. Dobra polovica vseh stanovanj se nahaja v mestnih naseljih in v povprečju merijo 71 kvadratnih metrov. V ruralnih naseljih stanovanja merijo v povprečju dobrih 81 kvadratnih metrov.

Polovica stanovanj celotnega sklada je bila zgrajena v obdobju med letoma 1971 in 2005. Najintenzivneje pa se je stanovanja gradilo med letoma 1971 in 1980, in sicer je bilo v tem obdobju zgrajenih 23 odstotkov stanovanj sklada. Podatki statističnega urada še kažejo, da je bilo konec lanskega leta v stanovanjskem skladu dobrih 20 odstotkov stanovanj brez centralne kurjave, osem odstotkov pa brez kopalnice.