Papež Frančišek poudarja, da ni samoumevno, da bodo načrtovalci algoritmov in tehnologije delovali etično in odgovorno, zato je treba okrepiti in ustanoviti organizme, ki bodo obravnavali etična vprašanja za zaščito pravic tistih, ki uporabljajo različne oblike umetne inteligence, je osrednje sporočilo poslanice danes orisal ljubljanski nadškof metropolit Zore. "Notranji kriterij ocenjevanja pozitivnega negativnega razvoja tehnologij mora biti dostojanstvo vsakega človeka," je dodal.
V poslanici je papež izpostavil, da morajo biti nove tehnologije vedno usmerjene v prizadevanja za mir in skupno dobro v službi celostnega razvoja posameznikov in skupnosti. Razvoj, ki ne vodi k izboljšanju življenja vsega človeštva, ki povečuje neenakosti in podžiga konflikte, ne more veljati za napredek, je povzel ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
- FOTO: Bobo
- FOTO: Bobo
- FOTO: Bobo
- FOTO: Bobo
- FOTO: Bobo
- FOTO: Bobo
Algoritmom ne smemo dovoliti, da bi določali, kako razumemo človekove pravice in da bi puščali ob strani temeljne vrednote sočutja, je dejal. "Zato papež opozarja na tehnološko diktaturo, ki se ji moramo zavestno odreči, kajti človek je vedno več, kakor pa vsi podatki, ki jih lahko vnesemo v neko napravo za to, da pridemo do določenih ugotovitev," je dodal nadškof.
V poslanici papež izpostavi, da sta napredek informacijske tehnologije in razvoj digitalnih tehnologij v zadnjih desetletjih že začela povzročati globoke spremembe v dinamiki globalne družbe. Nova digitalna orodja namreč spreminjajo podobo komunikacij, javne uprave, izobraževanja, potrošnje, medosebnih odnosov in neštetih drugih vidikov vsakdanjega življenja.
Umetno inteligenco moramo torej razumeti kot galaksijo različnih resničnosti in ne moremo vnaprej domnevati, da bo njen razvoj sam po sebi blagodejno prispeval k prihodnosti človeštva in miru med ljudstvi. Ni dovolj domnevati, da bodo tisti, ki načrtujejo algoritme in digitalne tehnologije, delovali etično in odgovorno, poudarja papež.
V nadaljevanju se dotakne tudi resnih etičnih vprašanj, ki so povezana z oboroževalno dejavnostjo. Možnost vodenja vojaških operacij po sistemih za daljinsko vodenje je privedla do manjšega dojemanja opustošenja, ki ga povzročajo in odgovornosti za njihovo uporabo, kar prispeva k hladnejšemu in še bolj odmaknjenemu pristopu do neizmerne tragedije vojne, je prepričan papež.
"Umetna inteligenca je stroj in velik problem nastane, če ta tehnologija pride v roke kriminalnim ali terorističnim združbam. Papež pride do zaključka, da svet res nima nobene potrebe po tem, da bi nove tehnologije prispevale k nepravičnemu razvoju trgovine z orožjem in spodbujale norost vojne," je še dodal Zore. Prepričan je, da morajo svetovni odločevalci in vsak posameznik narediti vse, da na svetu dosežemo mir.
Tudi sam papež je sicer že postal tarča umetne inteligence, s katero so uporabniki spleta predelali podobo prvega moža v Vatikanu. Fotografija Frančiška v dolgi beli bundi je na spletu hitro postala viralna.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.