Ob tem je komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala, naj službo helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) organizira skladno z danimi javnimi zavezami, priporočili stroke in evropsko zakonodajo. Ta sklep pa je podprlo šest poslancev.
Sklic izredne seje komisije so zahtevali v NSi. Poslanci te stranke so na seji nizali očitke o nepravilnostih razpisa za nakup dveh reševalnih helikopterjev, opozorili so tudi na sum, da je bil razpis prirejen za enega ponudnika. Predstavniki ministrstev za zdravje in za notranje zadeve so očitke o nepravilnostih razpisa tekom razprave zavračali.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je uvodoma opozorila, da iz razpisa za nakup dveh helikopterjev ni razvidno, da gre za namenska helikopterja za reševanje ljudi. "Iz specifikacije ni razvidno, da bi bili ti helikopterji opremljeni z nujno medicinsko opremo, ki je po našem razumevanju nujna za reševanje življenj," je poudarila.
"Dejstvo je, da je bil ta razpis prirejen," je dodal poslanec NSi Aleksander Reberšek. Sumijo, da so bili nekateri kriteriji v razpisni dokumentaciji prirejeni za določenega ponudnika. Za 50 milijonov evrov bi lahko po njegovih besedah namesto dveh večnamenskih helikopterjev kupili tri namenske.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je ob tem poudarila, da vrednost celotnega projekta res znaša slabih 50 milijonov evrov, a da ta znesek poleg nakupa dveh helikopterjev vključuje tudi usposabljanje, dveletno vzdrževanje, ureditev dveh baz in pa tudi za zaposlovanje novega kadra.
Reševalec v sistemu nujne medicinske pomoči Robert Sabol je poudaril, da mora po pravilniku o nujni medicinski pomoči vsak, ki potrebuje pomoč, to prejeti v roku 15 minut. To po njegovih besedah ni mogoče doseči zgolj z dvema bazama helikopterske nujne medicinske pomoči, ki sta na Brniku in v Mariboru. Stroka v Sloveniji že od nekdaj govori o treh bazah, je poudaril.
'Zavračamo, da je bil razpis kakorkoli prirejen'
Če se bo izkazala potreba, bo kasneje vzpostavljena tudi tretja baza HNMP, je zagotovila Dobrinova. Pojasnila je, da je vlada s sklepom določila, da bo policija helikoptersko nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične prevoze in prevoze otrok v inkubatorjih izvajala kot državno aktivnosti. To pa ne pomeni, da bodo helikopterji večnamenski - vse omenjene dejavnosti so namreč zajete v HNMP.
"Ostro zavračamo to, da je bil razpis kakorkoli prirejen, s strani morebitnih ponudnikov nismo prejeli prav nobene pritožbe na objavljeno razpisno dokumentacijo," je dodala Dobrinova. Ob tem je poudaril, da so v razpisni dokumentaciji zahtevali tudi določeno medicinsko opremo za kabino helikopterjev.
Sicer pa bodo medicinsko opremo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža kupili ločeno, saj bo v lasti in uporabi izvajalcev HNMP. Ti sodelujejo pri pripravi strokovnih karakteristik, je zagotovil.
Da bodo helikopterji namenjeni le reševanju in ne tudi nalogam policije, je razumel tudi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki izvaja HNMP v bazi na Brniku, Matjaž Žura. Opozoril je, da so bili večnamenski helikopterji v preteklosti uporabljeni tudi za druge namene, za policijske in vojaške naloge, pa tudi denimo za gašenje požarov. Lani je tako zaradi vremena, okvar ali odsotnosti helikopterjev odpadlo 44 intervencij HNMP.
Ker je bilo napovedano, da se bosta helikopterja uporabljala tudi za medbolnišnične prevoze in prevoze otrok v inkubatorjih, bi bil potreben rezerven helikopter. Po neuradnih informacijah naj bi kot nadomestni helikopter služil policijski helikopter agusta, je dejal Žura. Ta helikopter pa je po njegovih besedah neprimeren za izvajanje HNMP in tudi nima vitla.
Vodja oddelka pilotov v letalski policijski enoti Igor Podjed je pojasnil, da je helikopter agusta edini helikopter, pri katerem motorji delujejo, tudi če se rotorji ne vrtijo. To je pomembno ravno za reševanje, saj lahko ob prihodu na kraj nesreče piloti rotorje zaustavijo in omogočijo varno gibanje v okolici helikopterja. Nato pa jih lahko nemudoma spet aktivirajo in poletijo s kraja nesreče.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.