Poziv k ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti

Po besedah predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roberta Šumija so skupni poziv političnim strankam poslali zato, ker želijo, da se "tudi to področje izpostavi kot eno pomembnejših glede nadaljnjega vodenja države". "Vse stranke pozivamo, naj se zavežejo k ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti," je povedal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Po njegovem prepričanju je treba pri imenovanjih doseči strokovnost, transparentnost in sledljivost postopkov ter na vodilna mesta postaviti strokovnjake z visoko stopnjo integritete. Zato skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije (ZNS) pozivajo, naj nosilci oblasti spoštujejo zakone, naj se sistemi spreminjajo premišljeno in strokovno, naj se pri kadrovanju opira na sposobnost, izkušnje in neodvisnost ter naj se izvaja protokol za razkritje pritiskov in sankcioniranje.

Kot je povzel predsednik ZNS Gorazd Podbevšek, se mora oblast najprej držati zakonov, sistema pa ni treba vsakokrat rušiti, temveč ga je treba nadgrajevati, pri tem pa se opreti na znanje in izkušnje. "To, da so politične kvote, je potrebno in pomembno, narobe pa je, ko se razprave razširijo na funkcije v gospodarstvu. V gospodarske družbe, tako državne kot druge, je treba kadrovati po nekih standardih," je poudaril.

Politiko pozivajo k doslednemu izvajanju pravil upravljavca premoženja. "Slovenski državni holding (SDH) je namenjen temu, da je branik med politiko in gospodarstvom oziroma da legitimne politične interese prevaja v strokovne odločitve glede družb," je orisal in menil, da SDH orodij, predvsem v obliki prijavljanja pritiskov komisiji, ne uporablja dovolj dobro. Za to je na voljo tudi protokol, ki članom nadzornih svetov in uprav pomaga, da razkrijejo pritiske.

V pozivu so izpostavili še zavezo za sankcioniranje in prevzemanje odgovornosti. "Člani nadzornih svetov in uprav, ki upoštevajo interese, ki niso interesi družbe, so premalokrat sankcionirani," je ocenil Podbevšek, pa čeprav pravila za to obstajajo že sedaj. Tudi za to, da kršitve sankcionirajo nosilci politične oblasti, imamo po njegovem prepričanju na voljo vse mehanizme, tako da tisti, ki to zlorabljajo, za to odgovarjajo s premoženjem ali kazensko.

Šumi je ocenil, da politična kultura in kultura upravljanja družb v večinski lasti države nista na želeni ravni. "Komisija to ugotavlja že desetletja, ne glede na to, kdo je v vladi, v zadnjem času pa je to še posebej očitno. Namesto da bi dosegli napredek, zaznavamo korak nazaj. To ne bi smela biti realnost vsakokratne vladajoče politike," je povzel.

V državi imamo zakonski okvir za sankcioniranje, a v praksi tega po njegovih besedah ne vidimo pogosto. Na področju nepravilnih ali neprimernih kadrovanj ni ustrezne nadzorne institucije. "Komisija ima omejene pristojnost, je pa v preteklosti vladi in ministrstvom podala številna priporočila, a se ta pogosto ne upoštevajo," je dodal in podčrtal, da je nujna tudi zaveza, da se bodo odstopanja sankcionirala.

Podbevšek je poudaril še, da sodna praksa na tem področju ni dobra, težava pa ni le v pravosodju, temveč je problem tudi to, da se takšni postopki premalokrat začnejo: "Če ni tožnika, ni sodnika." Šumi je dodal, da komisija ne prejme veliko prijav. KPK obravnava vsako prijavo, četudi je anonimna. Med njimi pa ni nobene glede kadrovanja v Pošti Slovenije, je še povedal predsednik KPK.