V Sloveniji se zaključuje eden od najzgodnejših vročinskih valov v zgodovini. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih v Evropi povzročili več smrti kot kateri koli drugi ekstremen vremenski dogodek, še posebej močno pa prizadenejo mesta. Tudi Ljubljana se v obdobju ekstremne vročine segreje hitreje kot podeželje, ponoči pa se manj ohladi. V prihodnjih letih bodo vročinski valovi v Ljubljani še pogostejši, temperature pa višje, opozarjajo podpisniki javnega pisma, med katerimi so društva Prostorož, Focus, Ljubljanska kolesarska mreža, Mladi za podnebno pravičnost, Umanotera, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Ekologi brez meja, Zveza potrošnikov Slovenije in drugi.
Mestna občina Ljubljana ima na voljo dovolj podatkov, da lahko ukrepa že zdaj, so prepričani. Arso redno beleži povprečno temperaturo v Ljubljani, ki narašča, in število vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, ki prav tako narašča. Leta 2016 so raziskovalci ZRC SAZU določili lokacije v Ljubljani, kjer je nadpovprečno vroče.
"Vemo tudi, da je v obdobju vročinskih valov v Ljubljani in Mariboru v letih 2006–2015 umrlo dvakrat več prebivalcev kot na podeželju. Vročino težko prenašajo tudi živali."
Ko je vroče, se Ljubljana spremeni, še dodajajo. Prebivalci se zadržujejo v stanovanjih, po mestu opravijo le nujne poti in na lastni koži občutijo, kako vročina vpliva na slabšo zbranost, delovno opravilnost, utrujenost in izčrpanost. "Že ob trenutnem vročinskem valu strokovnjaki opozarjajo, naj ljudje ostanejo doma in bodo čim manj zunaj. Ob vseh prihodnjih vročinskih valovih bo enako. Ljubljana v vročini ostane brez ljudi – mesto brez ljudi pa je mrtvo mesto," so še dodali.
Kot pravijo, nimamo več časa za čakanje. Ljubljana že letos potrebuje konkretno, koherentno in ambiciozno strategijo, s katero se bo borila proti posledicam podnebnih sprememb, med katerimi je tudi vročina. "Strategijo nujno potrebujemo, če želimo mesto narediti znosno za bivanje v vse bolj vročih poletjih. Nujno potrebujemo uresničevanje zelenega sistema mesta, več parkov in drugih zelenih površin, več dreves s košatimi krošnjami, vodne površine, zelene ulice z manj prometa in druge dolgoročne ukrepe za hlajenje mesta. Ne potrebujemo le besed in ne potrebujemo samo začasnih in kozmetičnih ukrepov. Strategijo in akcijo za boj proti vročini potrebujemo zdaj. Vsak vroč mesec, ki ga zamudimo, pomeni manj življenja v Ljubljani – na žalost celo dobesedno."
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.