Poziv Golobu: Vas ni sram, da ste se spravili na dolgotrajno bolne?

Da so razmere v našem zdravstvu katastrofalne, je jasno že kar nekaj časa, kakšne pa so rešitve? Kdaj bomo hitreje prišli do zdravnika? Do posega, če že toliko vplačujemo v zdravstveno blagajno? Še šef vladnega strateškega sveta Erik Brecelj priznava: "Nimamo številk, nimamo analiz, vse delamo na pamet." In kaj to pomeni za nas državljane? Prav o tem so se kresala mnenja na posvetu politične fundacije vladnih Socialnih demokratov.

Z Brecljem je argumente soočil eden najvplivnejših ljudi iz zasebnega zdravstva pri nas Marko Bitenc. Kaj se zgodi, ko trčita tako nasprotujoča si pogleda na zdravstvo, kot ju zagovarjata Bitenc in Brecelj? Da je prišel, ker ga ravno to zanima, je ob prihodu hudomušno pripomnil tudi bivši zdravstveni minister Samo Fakin.

Pogovor, ki so mu prisluhnili številni predstavniki SD, pa tudi Jakob Počivavšek ter protagonisti političnega projekta Anžeta Logarja, Alja Brglez in Mitja Cander, se je zaključil. Poleg Breclja in Bitenca je razpravljala tudi zdravnica Vlatka Rokvić. Debata je medtem prinesla splošno strinjanje, da preveč ljudi v državi čaka na zdravstveno obravnavo, če niso v smrtni nevarnosti, ter da jih v teh vrstah tudi preveč umira.

Šef vladnega strateškega sveta je zelo kritično analiziral stanje v zdravstvenem sistemu in problematiziral pomanjkanje konsenza. Dotaknili pa so se tudi novih rešitev interventnega zakona, ukinitve dopolnilnega zavarovanja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki da je rak rana sistema. A njihove rešitve, kako bi to reševali, so bile različne.

Zdravnica Vlatka Rkovći je opozorila na razlike med specializanti družinske medicine, saj so se ukrepi nagrajevanja skozi leta spreminjali. Nekateri tako dodatka ne prejemajo, drugi prejemajo 20-odstotni dodatek, tretji pa dodatek v višini 1000 evrov. Sama meni, da mlade zdravnike zanima tudi, kakšna bo njihova plača, ko bodo zaključili specializacijo. Mladina, ki konča gimnazijo, zna zelo dobro računati in si bo izračunala, da bo, če bo šla v kakšno drugo specializacijo, za dan, dva, dodatnega popoldanskega dela zaslužila celo plačo družinskega zdravnika, je opozorila.

Glede ugotovitev Varuha človekovih pravic glede dostopnosti pacientov do primarnega zdravstva, pa je poudarila, da so čakalne dobe v ambulantah družinske medicine neetične. V njeni ambulanti čakalnih dob ni, med razlogi pa je naštela dolgoletno poznavanje svojih pacientov, njihovo triažiranje, uporabo digitalnih orodij in celostni pristop. Čakalne dobe bi se po njenem prepričanju skrajšale tudi, če bi se zdravniki na primarni ravni več posluževali možnosti konzultacij s specialisti drugih ravni. Tako nekateri pacienti ne bi potrebovali nadaljnjega specialističnega pregleda.

'Izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki'

Zdravnica meni tudi, da bi morali izobraževanje na medicinskih fakultetah omogočiti tudi študentom srednjih zdravstvenih šol, kot je veljalo nekoč. Ti zdravniki so po njenih besedah vrhunski zdravniki. "Mi izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki," je opozorila.

Razbremenitev družinskih zdravnikov pa direktor in lastnik Kirurgije Marko Bitenc vidi tudi v prenosu ukvarjanja z bolniškimi odsotnostmi na specialiste medicine dela, prometa in športa. V tem primeru bi bilo mogoče zvišati najnižje zapovedane glavarinske količnike za ambulante družinske medicine, je ocenil.

Veliko pozornosti so reševanju težav na primarni ravni posvetili tudi v strateškem svetu, kjer so pripravili 89 ukrepov, je povedal Brecelj. Sam rešitve vidi tudi v zmanjševanju administrativnih bremen, pomanjkanje medicinskih sester pa bi po njegovem prepričanju lahko zajezili z uvedbo specializacij v zdravstveni negi.

Bitenc: Le na smrt bolan slovenski bolnik je v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja

Bitenc je prepričan, da je na smrt bolan slovenski bolnik v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja, ostalo pa po njegovem mnenju "škripa". Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po njegovem mnenju zavarovanje za participacijo, medtem ko nekatere druge države poznajo pravi ukrep participacije, torej obveznega plačila simboličnega prispevka ob vsakem obisku zdravnika.

Sam sicer ocenjuje, da obseg finančnih sredstev, namenjenih zdravstvu, ni problematičen. Ključni problem vidi v upravljanju zdravstvenih zavodov, saj da so menedžerji ujetniki sistema, v katerem imajo vse elemente vodenja določene v zakonskih ali podzakonskih aktih, nimajo pa nobenega orodja za spodbude produktivnosti.

Brecelj in Bitenc sta se strinjala, da uvedba normativov v zdravstvu ni orodje, s katerim bi izboljšali zdravstveni sistem.

Glas ljudstva in ministrica bi podobne rešitve v zdravstvu, a po drugačni poti

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je naštela, da so se pogovarjali o skrajševanju čakalnih dob, sistemu koncesij, interventnem zakonu in osebah, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Ker so naši cilji enaki, da mora vsak državljan Slovenije imeti dostop do izbranega osebnega zdravnika, mora imeti možnost, da se opredeli, če to želi," je pojasnila Prevolnik Ruplova.

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull pa je dejal, da je bil sestanek konstruktiven, saj so se pogovarjali o problemih in potencialnih rešitvah. Meni, da so prepoznali iste ključne probleme slovenskega zdravstva, "imamo pa mogoče različne poglede na to, po kako hitrem postopku, kako nujno in kako direktno je treba te probleme nasloviti". Ministrici so sicer predlagali, da nekatere člene interventnega zakona, ki so ga pripravili v iniciativi, vključijo v interventni zakon ministrstva, v prihodnjih dneh pa bodo k temu pozvali tudi poslance, koalicijske partnerje in vlado.

Predlogi iniciative: dvig meje za zavrnitev pacienta, omejitev dvojnih praks, standardizacijo koncesijskih pogodb

Med drugim predlagajo dvig meje, pri kateri lahko zdravniki v primarnem zdravstvu zavrnejo pacienta, za vse paciente, ki jih obravnavajo nad glavarinskimi količniki, pa morajo biti zdravniki ustrezno nagrajeni. "Nesprejemljivo je, da zaradi prenizko postavljenih količnikov oziroma praga zavrnitev 140.000 ljudi nima osebnega zdravnika," je bil kritičen Jenull.

Tudi predstavnik iniciative Dušan Keber je izpostavil problem bolnikov brez izbranega zdravnika. "Če je do tega problema prišlo čez noč, ko je nek minister znižal normative za delo družinskih zdravnikov, je po naši presoji, in to smo zapisali v zakon, možno ta problem tudi čez noč rešiti," je prepričan.

V iniciativi predlagajo omejitev dvojnih praks in določitev začasnih delovnih normativov za zdravnike in zdravnice na sekundarni ravni, na podlagi dejansko opravljenega dela in prevetritev dovoljenj za popoldansko delo. Vzpostaviti je treba tudi akcijske načrte za reševanje čakalnih vrst, kamor je treba aktivno vključiti direktorje bolnišnic in zdravstvenih ustanov, vodje oddelkov in zdravnike.

Predlagajo še standardizacijo koncesijskih pogodb, ki bi "morale biti napisane na način, da se preprečuje možne zlorabe, kadrovsko plenjenje in dobičkarstvo na področju zdravstva".

Zbrali že 5000 overjenih podpisov

V iniciativi ob tem zagovarjajo, da bi se premija dopolnilnega zavarovanja prenesla v proporcionalni davek. Keber je dejal, da se s tem strinja tudi ministrica. "Nismo se pa strinjali o tem, zakaj tega ni možno storiti danes. Nobenega razloga ni, celo lažje bi bilo izvesti ta ukrep, ampak očitno so, bom rekel, politične silnice in drugi vplivi tudi s strani finančnega ministrstva taki, da to zaenkrat preprečujejo," je opozoril.

Jenull je ob koncu dejal še, da so za njihov interventni zakon že zbrali 5000 overjenih podpisov, ki so potrebni, da ga vložijo v zakonodajni postopek.

Kritični do predvidenega znižanja nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti

Predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva med drugim prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka, ob tem pa tudi številne ukrepe, s katerimi želi vlada reševati razmere v zdravstvu. Nekaj sprememb predlog prinaša tudi pri višini osnov za bolniško nadomestilo. Doslej je posameznik denimo prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove.

Kar pa je zmotilo Delavsko svetovalnico. Predstavnik svetovalnice Goran Lukić je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil javni poziv, v katerem ga sprašuje, "če ga ni nič sram, ker se je spravil na dolgotrajno bolne".

Vlada bo bolniško nadomestilo znižala ljudem na dolgotrajni bolniški, ki so že tako in tako na nižjih prejemkih, ki imajo hude zdravstvene težave, ki so onkološki bolniki, bolniki s kroničnimi mišično kostnimi obolenji, s kroničnimi bolečinami, je opozoril Lukić in vlado pozval, naj umakne omenjeni predlog. "Prizadel bo tisti sloj prebivalstva, ki je v tem trenutku na dolgotrajni bolniški iz zelo utemeljenih razlogov, kot so onkološki bolniki, ki imajo mišično-kostna obolenja, ki imajo kronične bolečine. Sramotno je, da so tisti, ki so zakon pisali, sploh pomislili na to," je kritičen.

Ob tem je poudaril, da vzrok za absentizem ni pomanjkanje motivacije, pač pa delovna nezmožnost. "In tukaj se še enkrat znova problema lotevate pri repu. Problem so namreč visoke obremenitve na delovnih mestih, ki najedajo zdravje zaposlenih, in slaba dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravljenja. Teh problemov ne rešujete, namesto tega z načrtovanimi ukrepi kaznujete ljudi, ki so kolateralna žrtev vašega nereševanja težav pri izvoru," je Lukić še zapisal v pozivu.

'Namesto kapice na prispevke smo dobili kapico na bolniška povračila'

V gospodarstvu se medtem branijo, da je zgolj tri odstotke odsotnosti zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Zato se jim zdi podaljšanje kritja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, kar naj bi zdravstveni blagajni prineslo 73 milijonov letno, krivično. "Približno 40 odstotkov gre v breme gospodarstva, 60 odstotkov pa v breme blagajne. Če se bo ta zadeva zdaj spremenila, bo 60 odstotkov plačevalo gospodarstvo," pravi glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Kritični pa so tudi do uvedbe zgornje meje višine nadomestila, ki se nanaša na tiste z visokimi plačami in bi znašala dva in pol kratnik povprečne plače. Namesto kapice na prispevke smo dobili kapico na bolniška povračila, pravi Gorenšček, ki poudarja še, da je bilo vse sprejeto brez dialoga. Ter napoveduje, da bodo skušali na vsebino zakona vplivati tudi z amandmaji.

Po številnih nejasnostih, kaj bo z obveznim zdravstvenim prispevkom, pa ministrica: "Obvezni zdravstveni prispevek se obračuna iz bruto in je izvzet iz dohodninske osnove." Kar je smiselna poteza, pravi ekonomist Matej Lahovnik. "Rešitev, da se tudi ta del obveznega prispevka odšteva od osnove za dohodnino, je pravilna, ker se tudi vsi ostali prispevki odštevajo od dohodnine, sicer bi prišlo do dvojne obdavčitve," pojasnjuje.

V Iniciativi Glas ljudstva, kjer zagovarjajo uvedbo proporcionalnega davka, pa ostajajo razočarani. "Ta zakon bo prinesel to, da bodo tisti z najnižjimi dohodki v resnici plačevali 35 evrov, tisti z najvišjimi pa samo 17 evrov in pol," poudarja Dušan Keber.

V zdravstvu in gospodarstvu pričakujejo dialog pri pripravi sprememb številnih spornih ukrepov. A časa ni veliko, zakon namreč ureja pravila obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga dobimo že z novim letom.