Predsednik ZLSD Borut Pahor je dogovor ocenil kot korak, ki bo prispeval k umiritvi odnosov med državama, predvsem pa vidi v tem možnost, da bo Slovenija lahko svojo "energijo" osredotočila na vključevanje v EU in Nato. Na novinarsko vprašanje, ali ZLSD podpira arbitražo kot možno rešitev pri ureditvi slovensko-hrvaške meje, pa je povedal, da te odločitve njegova stranka še ni sprejela, kot je ni celotna slovenska politika.
Pri stranki Desus so prepričani, da so za slovensko-hrvaške odnose nastopili boljši časi. Kot je menil predsednik stranke Ivan Kebrič, je to prvi korak, čeprav majhen, ampak zelo pomemben za umiritev razmer.
Opozicija kritično o dogovoru
Predsednik poslanske skupine SLS Janez Podobnik pa je dejal, da so v njegovi stranki vseskozi opozarjali, da SOPS brez določene meje med državama pomeni težave. Izhodišče za pogajanja je po mnenju SLS 25. junij 1991, in če je to osnovno izhodišče, potem se bo na obeh straneh lahko po Podobnikovih besedah oblikoval nov nacionalni in politični konsenz.
Andrej Vizjak je v imenu SDS menil, da gre pri dogovoru za nekatera omejevanja maloobmejnega sporazuma, to pa je za slovensko stran slabo, kajti vse kar je manj od tega, kar naj bi zagotavljal SOPS, je vprašljivo in nesprejemljivo. Tudi za SMS naj bi bila vsebina dogovora zaskrbljujoča. Dogovori so že pokriti s podpisanim SOPS, je dejal predsednik SMS Dominik S. Černjak.
Povsem nezadovoljen z dogovorom je Zmago Jelinčič (SNS), ki je prepričan, da se Drnovšek in Račan nista ničesar zmenila, če pa sta se kaj, sta se zagotovo zmenila kaj na škodo Slovenije, ker se Drnovšek "ni zmožen zmeniti kar koli dobrega za Slovenijo", je dejal Jelinčič. Za Jelinčiča bi bilo potrebno za vzpostavitev dobrososedskih odnosov najprej zamenjati obe vladi ter postaviti ljudi, ki jim ni vseeno.
Hrvaške stranke o režimu
Tudi nekatere hrvaške opozicijske stranke, Hrvaška Socialno liberalna stranka (HSLS), Hrvaška stranka prava (HSP) in Demokratski center (DC), so današnji dogovor med premieroma pozdravile, vendar pa z dogovorom o začasnem režimu v Piranskem zalivu niso popolnoma zadovoljne.
Podpredsednik HSLS Joško Kontić je srečanje premierov pozdravil, a vseeno pričakuje, da bo problem rešen z mednarodno arbitražo ali pa na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu. Tudi za namestnico predsednika DC Vesno Škara bi bila mednarodna arbitraža ustrezna rešitev, še najboljše pa bi bila sodba sodišča v Hamburgu. Za predsednika HSLS Anta Đapića pa je bil dogovor med premieroma le kot kompromis hrvaške politike. Skrbi pa ga tudi, da začasni režim v Piranskem zalivu ne bi prejudiciral prihodnje meje.
