The Economist: Največja težava Slovenije so banke

V Pozitivni Sloveniji (PS) nasprotujejo zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Fiskalno pravilo je vlada po besedah poslanke PS Maše Kociper spremenila v politično temo številka ena in videti je, da bomo z zapisom pravila v ustavo nenadoma in z enim zamahom rešili vse probleme. "To pa ne drži," je poudarila Kociprova.

Vlada po njenem prepričanju s siljenjem zapisa pravila v ustavo skriva dejstvo, da nima drugih, pravih rešitev. Ob tem Kociprova poudarja, da sam zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo rešil javnofinančnih težav Slovenije, ne bo izboljšal bonitetnih ocen in ne bo pocenil kreditov.

V PS po besedah Kociprove zapisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, ker je Slovenija ratificirala mednarodno pogodbo, ki jo neposredno zavezuje. Poleg tega bi z vpisom pravila v ustavo tako zelo omejili javne finance, da velikih investicij v gospodarstvo sploh ne bi bilo več. "Kot je namreč predvideno zdaj, zadolževanje tudi za investicije ne bo mogoče," je dejala.

Vztrajanje pri zapisu pravila v ustavo je po ocenah Kociprove tudi v posmeh pravni državi, saj je bilo načelo uravnoteženosti izdatkov in prejemkov že zapisno v zakonodaji, pa tega vsakokratna oblast ni spoštovala.

Kociprova vlado poziva, da začne delo in se loti nujno potrebnih reform, med njimi reforme trga dela in pokojninske reforme. Ob tem pa naj z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu, ki bo dal trgom podobno simbolno sporočilo.

Kot še poudarja poslanka, ki je bila članica delovne skupine za fiskalno pravilo, je izjemno negativno, da vlada javno problematizira notranji konflikt glede fiskalnega pravila. "Modra vlada bi morala pravočasno oceniti, da za vpis fiskalnega pravila v ustavo ni političnega soglasja, in iti v druge ukrepe," je dejala Kociprova.

Kaj pa banke?

Poslanka PS Alenka Bratušek poudarja, da bodo glede sanacije bank podprli tisto rešitev, ki bo najboljša za banke in najcenejša za državljane. "Da ugotovimo, katera je to, pa potrebujemo učinke takšne rešitve na banke in na javne finance," je dejala.

Na delovni skupini za reševanje slabih terjatev bank, katere članica je bila Bratuškova, so članom predstavili štiri možne rešitve za sanacijo bank, in sicer sta se dve rešitvi nanašali na rešitve znotraj bank, ena na jamstveno shemo in ena na neke vrste slabo banko.

Člani delovne skupine iz vrst koalicije so se zavzeli za zadnjo rešitev, ki ima po ocenah Bratuškove tudi slabe lastnosti. Ena od njih je, da bo država slabe terjatve od bank morala kupiti po tržni vrednosti, kar pomeni, da bodo banke morale takoj opraviti slabitve, in lahko se zgodi, tako meni Bratuškova, da bodo te iste banke takoj potrebovale dokapitalizacijo.

"Ne gre si zatiskati oči, da s slabo banko ne bo intervencije z javnim denarjem," je dejala Bratuškova in dodala, da bo ob tem treba tudi znati pojasniti, kako gre takšna intervencija skupaj s fiskalnim pravilom.

The Economist: Slovenija naslednja v vrsti

O težavah Slovenije, ki bi lahko postala šesta članica evroobmočja, ki bi potrebovala finančno pomoč, se je razpisal tudi britanski tednik The Economist.

Rešilni paket, ki bi ga potrebovala Slovenija, bi bil za evropske rešilne sklade drobiž, ugotavlja The Economist. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) namreč predstavlja le 0,4 odstotka gospodarstva evroobmočja. "Evroobmočje ima večje skrbi," piše tednik in izpostavlja prihajajočo recesijo.

V The Economistu ponavljajo že znano dejstvo, da so največja težava Slovenije banke, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev. "Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami, ki botruje neukrotljivosti krize evra."

Ne glede na to, ali bo Slovenija na koncu sprejela denar od zunaj ali ne, se mora država "resno lotiti bolečih reform", če želi cveteti v klubu, zaključuje tednik.