Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v okviru podskupine nadaljevali pogajanja o predlaganih spremembah standardov in normativov na področju šolstva, vendar vsebinskega napredka niso dosegli, je po pogajanjih ocenil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviza) Branimir Štrukelj. Vlada je sicer umaknila spremembo normativa za število učencev v razredu osnovnih šol.
Po besedah Štruklja vlada namreč na pogajanjih ni ponudila nobenega približevalnega predloga, ki bi se bistveno razlikoval od predloga, ki ga je z zakonom za uravnoteženje javnih financ poslala v DZ.
"Državna sekretarka Mojca Škrinjar je predlagala le, da se normativ za število učencev v razredu osnovne šole s 30 vrne nazaj na 28, vendar gre za predlog, ki je bolj tolažilne oziroma simbolne narave," je dejal Štrukelj.
Na pogajanjih so predstavniki vlade sindikatom po besedah glavnega tajnika Sviza ves čas dopovedovali, da bi morali imeti sindikati približevalni predlog, a po besedah Štruklja vladna stran ne razume, da je njihova zahteva za "umik standardov in normativov povezana s pristajanjem na nižanje plač, ki bo v šolstvu bistveno večje kot kje drugje". V zvezi s tem jim je po Štrukljevih besedah Škrinjarjeva sicer danes povedala, da nima mandata za umik predlaganih normativov in standardov.
Ministrstvo umaknilo ukrep povečanja števila učencev
Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer so potekala današnja pogajanja, pa so v sporočilu za javnost zapisali, da Škrinjarjeva ob koncu pogajanj z zadovoljstvom ugotavlja, da so tokrat vendarle stekla pogajanja o normativih. Pojasnjujejo tudi, da je ministrstvo v znak približevanja umaknilo ukrep povečanja števila učencev v razredu osnovne šole (OŠ) z 28 na 30.
Pogajanja o normativih naj bi se po današnjem dogovoru nadaljevala v četrtek ob 10. uri. Štrukelj pa je do zdaj že večkrat povedal, da so zaposleni v izobraževanju pripravljeni pristati na znižanje plač, nikakor pa ne mislijo popustili pri standardih in normativih.
Obljubljenega pisnega predloga vlade še ni
Glede pogajanj v podskupini, ki se pogaja o plačah v javnem sektorju, je Štrukelj, ki vodi tudi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije, povedal, da pisnega predloga vlade, ki ga je obljubila v ponedeljek, danes do 16. ure še niso prejeli. Naj bi se pa pogajanja o tem nadaljevala v sredo ob 14. uri, vendar ne na vladi kot do zdaj, ampak na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, je povedal.
Kdaj se bo dobila še tretja pogajalska podskupina, to je podskupina za področje socialnih pravic, pa Štrukelj tudi danes ni vedel povedati. Kot je dejal, je namreč minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak na seji Ekonomsko-socialnega sveta napovedal korekcije v tem delu zakona za uravnoteženje javnih financ, ki pa jih sindikati še niso dobili. Ko jih bodo prejeli, bodo imenovali tudi osebo, ki bo vodila pogajanja s sindikalne strani, je povedal.
Pogajalski strani sta podskupino ustanovili pred tednom dni na začetku pogajanj o stavkovnih zahtevah. Takrat se je podskupina tudi prvič sestala, vendar konkretnega napredka ni bilo. Štrukelj je pred tednom dni opozoril, da so tri četrtine vseh prihrankov v proračunu na šolstvu, znanosti in kulturi, kar se mu zdi skrajno problematično in za razliko od drugih razvitih držav v Evropi nenavadno.
V zadnjem tednu so najbolj intenzivno potekala pogajanja o plačah. V ponedeljek so se dogovorili, da bo vlada še danes sindikatom pisno poslala svoj zadnji predlog, v katerem predlaga odpravo obeh četrtin plačnih nesorazmerij, 10-odstotno znižanje plač in 50-odstotno znižanje mase sredstev za regres. Pogajanja bodo nadaljevali v sredo. Tretja pogajalska podskupina, zadolžena za pogajanja o posegih v socialne pravice, pa še ni začela z delom. Za sindikate sporne ukrepe je vlada zapisala v predlog zakona za uravnoteženju javnih financ.
"Nadaljevati bi se moral socialni dialog"
V Pozitivni Sloveniji (PS) pa so proti naglici, s katero poskuša vladajoča koalicija izsiliti čimprejšnje sprejetje zakona o uravnoteženju javnih financ. Opozarjajo, da je zakon poln nesmislov, nasprotujočih si določil, predvsem pa po njihovem mnenju ni usklajen s socialnimi partnerji in tudi ne z rebalansom.
V poslanski skupini PS nasprotujejo obravnavi zakona po nujnem postopku in zahtevajo, da o vrsti postopka odloči še državni zbor (DZ). "Takšen način dela, kot nam ga vsiljuje vlada, je za državni zbor skrajno žaljiv," pišejo v izjavi za javnost. Opominjajo, da zakon prinaša reformne spremembe, saj naj bi hkrati spreminjal 45 drugih zakonov. Ob enem poudarjajo, da je bilo besedilo sprejeto v naglici in je na trenutke nedosledno ter nerazumljivo.
V PS želijo opozoriti, da pri zakonu ne gre le za uravnoteženje javnih financ, temveč gre za vpeljavo reformnih predlogov, ki so dolgoročne narave. "Gre za unikaten primer med primerljivimi državami članicami EU, saj so drugod reforme, potrebne za zmanjšanje izdatkov blagajn javnega financiranja, izvedli s spremembami posameznih zakonov," pojasnjujejo.
Opozarjajo še, da vlada s predlogom zakona posega na področje pravic, ki so sicer urejene v kolektivnih pogodbah, in da mimo volje socialnih partnerjev posega tudi v vsebino veljavnih kolektivnih pogodb. "Pri vključitvi tovrstnih ukrepov v zakon bi pričakovali, da bo vlada najprej končala pogajanja s socialnimi partnerji, še posebej po prekinjeni splošni stavki javnega sektorja. Tako pa socialnim partnerjem na nenavaden način ponuja nadaljevanje socialnega dialoga skozi zakonodajni postopek," pišejo v izjavi.
V PS zato predlagajo, da bi se odločanje o rebalansu proračuna in predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ preložilo in da bi v tem času nadaljevali socialni dialog. Menijo, da bi tako pridobili več časa za politično razpravo in pripravo boljših rešitev.
"Vladni ukrepi so zgrešeni"
Po mnenju Janka Vebra (SD) so predlagani vladni ukrepi zgrešeni in pomenijo razgradnjo socialne države. Kot poudarja, bi morala imeti država "razsodnost, da poišče ustrezne rešitve v proračunu, ki bodo ustvarjale neko ravnovesje v naši družbi". V preteklih letih je bilo po njegovem mnenju v DZ narejeno vse, da bi Slovenija ohranila zdrave javne finance, a so nekatere stranke veliko pripomogle k temu, da so ti ukrepi lani na referendumih padli.
Koalicija sklicala izredno sejo DZ
Medtem pa so koalicijski poslanci že vložili zahtevo za sklic izredne sejo, na kateri bi DZ odločil o omenjeni zahtevi PS. Menijo namreč, da je treba to zahtevo obravnavati čim prej, saj je nujni postopek obravnave omenjenega zakona nujen za preprečitev težko popravljivih posledic za državo.
Vizjak: Z ukrepi ne želimo posegati v pravice najšibkejših
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je obravnaval predlog rebalansa proračuna za letos in predlog zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot je pojasnil minister Andrej Vizjak z ukrepi ne želijo posegati v pravice socialno najšibkejših. Obenem poudarja, da gre za izhodiščni predlog za pogajanja in da se že oblikujejo obrisi rešitev, ki bodo ukrepe nekoliko omilile. A o njih danes še ni želel govoriti. Obenem je še pojasnil, da vlada predlaga tudi ukrepe za razbremenitev gospodarstva, kot so olajšave za investicije, spodbujanje financiranja z evropskimi sredstvi in spodbujanje javno-zasebnega partnerstva.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.