"Slovenija je v minulem letu na poti v EU izjemno napredovala, a spopasti se mora še z nekaterimi težavami," je po srečanju dejal šef pogajalcev Evropske komisije s kandidatkami Eneko Landaburu, ki je skupaj s španskim zunanjim ministrom Josepom Piquejem vodil evropsko stran.
Administrativno usposobljenost je nujno treba okrepiti, saj je ključnega pomena za delovanje države v pogojih članstva, je dejal Landaburu, pomen usposobljenosti ponazoril na zahtevnem področju regionalnega razvoja ter tudi spomnil, da unija napredek na področju preverja skozi poseben akcijski načrt. Glede denacionalizacije je EU opozorila, da je bilo doslej rešenih le 64 odstotkov primerov, kar je upoštevajoč načrt, po katerem želi Slovenija postopke na prvi stopnji končati še letos, dokaj malo. Čimprej je treba izvesti tudi preostale reforme na gospodarskem področju, ki bodo državi omogočile soočanje s konkurenčnimi pritiski v uniji, je še menila petnajsterica, ki je tudi pozdravila lansko dokaj visoko gospodarsko rast v državi. Opozorilo je EU naslovila še na eno področje, in sicer je Slovenijo pozvala k odpravljanju zamud pri prevzemanju evropske zakonodaje, ki jih je začela beležiti v zadnjem času. Po podatkih vladne službe za evropske zadeve mora namreč Slovenija do konca letošnjega leta sprejeti še več kot 30 odstotkov evropske zakonodaje.
Slovenija bo svoje zaveze zagotovo izpolnila, pa je bil prepričan vodja slovenske delegacije, zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil z današnjim srečanjem zadovoljen. Ob opozorilih je minister namreč omenil tudi vrsto pohval, ki jih je bila danes deležna država, ne samo pri izpolnjevanju meril za članstvo, temveč tudi na zunanjepolitičnem področju. EU je pozdravila njeno vključevanje v skupne mehanizme zunanje politike ter še posebno hiter pristop k ukrepom za boj proti terorizmu. Posebno priznanje je država dobila tudi za vlogo pri stabilizaciji JV Evrope. Vendar tudi na tem področju brez pozivov ni šlo: EU si želi nadaljnjega napredka pri reševanju vprašanj nasledstva po SFRJ, še posebej njihovega denarnega vidika, ki se rešuje v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu.
Med odprtimi problemi v dvostranskih odnosih pa je Ljubljana na pridružitvenem svetu danes posebej odprla vprašanje ukrepov, ki jih je EU sprejela za zaščito svojega trga jekla in ki utegnejo Slovenijo močno prizadeti. Ob tem je minister Rupel sicer izrazil tudi upanje, da bo do rešitve problema prišlo na posvetovanjih, ki jih s Slovenijo na podlagi evropskega sporazuma na to temo v torek začenja unija. Na izide posvetovanj pa čaka tudi evropska stran, ki je, kot je v njenem imenu poudaril Eneko Landaburu, ukrepe sprejela v kriznih razmerah, ko se je morala odzvati na zaprtje ameriškega trga jekla. Vodja evropskih pogajalcev je bil sicer prepričan, da zaščitni ukrepi uvoza jekla na trge EU dejansko ne bodo zelo omejili, še posebej v primeru Slovenije ne. "Če bo postavljen sistem deloval po načrtih, Slovenija ne bi smela utrpeti posledic in bi lahko raven uvoza v EU celo povečala," je ocenil. Poleg tega so ukrepi začasni in bodo v prvi fazi veljali le pol leta, je še opozoril Landaburu.
