Možnost pozebe ostaja, zato zaščita nasadov ne bo odveč

Hladna fronta, ki nas je včeraj prešla, je mejo sneženja spustila vse do nadmorske višine 600 metrov, pobelilo pa je kraje nad okoli 800 metrov nadmorske višine. Največ snega je sicer zapadlo v visokogorju. Takole je bilo na prelazu Predel, kjer so vozila obtičala v snegu: 

Tudi v Ratečah je včeraj dopoldne nekaj ur obilno snežilo, zapadlo pa je 15 centimetrov snega, podobno je bilo tudi drugod v Zgornjesavski dolini. Čeprav so domačini snega in mraza vajeni v maju, juniju in juliju, ga toliko v tem času ni zapadlo že od leta 1985. Takrat je močno snežilo drugega maja, ko so v nekaterih višje ležečih krajih izmerili najvišjo majsko višino snežne odeje od začetka meteoroloških meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, na Žusmu na Kozjanskem 22, na Plešivici na Ljubljanskem barju 16 in v Velenju 12 centimetrov.

Po nekaj mokrih in hladnih dneh se bo nad Alpe in severni Balkan razširilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo naše kraje prineslo prehodno izboljšanje vremena. Tako so padavine že povsod ponehale, od zahoda se je začelo tudi že jasniti. Burja na Primorskem bo še nadalje slabela, prav tako tudi severovzhodni veter drugod po državi, ki bo do večera marsikje povsem ponehal. Kljub temu bo tudi danes čez dan ostalo razmeroma sveže. V vzhodnem in osrednjem delu države bodo termometri pokazali od 9 do 12 stopinj Celzija. Še nekoliko hladneje bo pri 8 stopinjah Celzija v alpskih dolinah, topleje pa na Primorskem, kjer jih bo 15.

V torek zjutraj slana, možna tudi pozeba

V noči na torek se bo povsod zjasnilo, zato bo temperatura hitro padla. Ob sončnem vzhodu bo najhladneje v višje ležečih alpskih dolinah, ki jih še prekriva snežna odeja. V večjem delu vzhodne in osrednje Slovenije bodo jutranje temperature od –2 do 2 stopinji Celzija, v zasneženih alpskih dolinah jih pričakujemo –6, na Primorskem pa od 2 do 6 stopinj Celzija. 

Ker so temperature pri tleh običajno še nekoliko nižje kot na dveh metrih višine, je slana v večjem delu države jutri zjutraj zelo verjetna, lahko se pojavi tudi pozeba. Občutljivost na pozebo je odvisna od vrste in razvojne faze rastline. V času nabrekanja brstov se kritična temperatura za pozebo pri večini sadnega drevja giblje med –5 in –8, v času cvetenja oziroma po cvetenju pa je ta temperatura precej višja, le okoli –1. 

Kako se zaščititi pred pozebo?

Glede na napovedane temperature lahko pozeba ponekod pusti posledice. Če bo, pa bo to že tretja pozeba v zadnjih letih – po tistih iz leta 2016 in 2017, ki sta bili precej obsežni.

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo predvsem v sadjarstvu. Kmetje pa svoje pridelke lahko zaščitijo pred pozebo. Obstaja več načinov, najučinkovitejši pa je zagotovo oroševanje. Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na rastlinah ustvari ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohranja zelo blizu 0 stopinj Celzija. Seveda je zaščita pred pozebo z oroševanjem zelo draga rešitev, je pa zato zelo učinkovita.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS) pozorno spremljajo napovedi in upajo, da se pozeba na sadjarskih nasadih ne bo ponovila. Kot nam je pojasnil Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS, ima zelo malo slovenskih sadjarjev nameščen sistem za oroševanje. 

Pred pozebo, predvsem v vinogradih, lahko nasade zaščitimo tudi s kurjenjem. Pri tej tehniki se okoli nasada in tudi znotraj naredijo manjša kurišča. Tako nekoliko ogrejejo ozračje okoli samih rastlin. Tako so se denimo danes proti pozebi borili tudi vinogradniki v Franciji: 

S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Takšen način zaščite pred pozebo je učinkovit v brezvetrju, saj že manjša gibanja v ozračju razbijejo ustvarjeno temperaturno inverzijo.

Še naprej bo vreme bolj "aprilsko"

Po hladnem torkovem jutru bo na nebu veliko kopaste oblačnosti, iz katere se lahko razvije kakšna kratkotrajna ploha. Popoldanske temperature se bodo gibale okoli 15 stopinj Celzija.

Sredo bomo marsikje začeli s soncem, a že kmalu se bo oblačnost spet povečala. Na zahodu države popoldne ni izključena kakšna kaplja dežja. Zapihal bo jugozahodni veter, pod vplivom katerega bomo tudi v nadaljevanju dneva.

Četrtek bo oblačen s pogostimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. V petek bo padavin manj, spet več pa jih pričakujemo ob koncu tedna, ko nas bo prešla nova hladna fronta.