Po nesreči v Kočanih naše ministrstvo s poostrenimi nadzori v lokalih

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar poudarja, da mora biti na javnih prireditvah varnost obiskovalcev na prvem mestu. Na ministrstvu so tako že pristopili k pregledu ustreznosti zakonodaje s področja pirotehnike. "Inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve bodo opravili poostrene inšpekcijske nadzore v gostinskih lokalih, ki organizirajo prireditve, in na javnih prireditvah v zaprtih prostorih, na katerih bo organizator uporabljal pirotehnične izdelke (na primer koncerti v dvoranah)," pravijo. 

Dodali so, da morajo biti javne prireditve varne za vse obiskovalce in da morajo za to v prvi vrsti poskrbeti organizatorji dogodka. "Ti morajo na prireditvi upoštevati zakonodajo, ki ureja posamezno področje, tudi zakonodajo s področja uporabe pirotehničnih izdelkov, ki med drugim ureja tudi izvajanje specialnih odrskih učinkov," pravijo. 

Uporaba pirotehničnih izdelkov na javnih prireditvah je v Sloveniji zakonsko urejena, kljub temu pa v sklopu priprave novele Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih na ministrstvu že preverjajo ustreznost določb, ki se nanašajo na uporabo pirotehnike na javnih prireditvah v zaprtih prostorih.

Poklukar ob tragičnem dogodku v Kočanih v Severni Makedoniji izreka iskreno sožalje svojcem žrtev, poškodovanim pa želi čimprejšnje okrevanje. Poklukar je že včeraj izrekel sožalje makedonskemu kolegu, notranjemu ministru Pančetu Toškovskemu.

Kot smo že poročali, bo pri zdravljenju hudo opečenih pomagala tudi Slovenija. 

Kakšna pravila glede uporabe pirotehnike v notranjih prostorih veljajo v Sloveniji?

Vodja odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo Aleš Jug nam je odgovoril na vprašanja glede tega področja v Sloveniji. Kot pravi, je z vidika požarne varnosti tematika opredeljena v Zakonu o varstvu pred požarom, Pravilniku o požarnem redu in Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. "Govorimo o uporabi t. i. izdelkov za odrska prizorišča. To so pirotehnični izdelki, namenjeni za uporabo na odrih v zaprtih prostorih in na prostem, vključno s filmsko in televizijsko produkcijo ali podobno uporabo," je povedal.

Jug pravi, da lahko uporabo pirotehničnih izdelkov glede na požarno nevarnost opredelimo kot uporabo odprtega plamena. Kadar se uporablja odprt plamen, je treba v prostorih, ki so nevarni za požar in niso posebej prilagojeni, izvajati požarno stražo. "Zbirališča, kjer se dogajajo prireditve, kot je diskoteka, spadajo med objekte, ki so nevarni za požar in niso posebej prilagojeni za uporabo pirotehnike. To pomeni, da je treba zagotoviti požarno stražo!" pravi in dodaja, da je požarna straža ključni preventivni ukrep za zagotavljanje požarne varnosti pri dejavnostih z večjim tveganjem za izbruh požara.

Pojasnil je, da je treba požarno stražo organizirati, kadar gre za pretakanje lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov, pri vročih delih (torej kadar se vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki proizvaja iskre), na javnih shodih ali prireditvah (kadar obstaja nevarnost izbruha požara ali eksplozije) in kadar so povečane nevarnosti požarov v naravnem okolju.

Ob tem je dodal, da požarno stražo lahko opravljajo le operativni gasilci, ki so strokovno usposobljeni za te naloge ter izpolnjujejo predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve. Če gre za objekte z najmanj srednjo do povečano požarno ogroženostjo ali objekte, v katerih se zbira manj kot 100 ljudi, bi požarno stražo lahko izvajale tudi za gašenje usposobljene osebe. "Pravno formalno lahko rečemo, da bi morali ob vsakem takšnem dogodku, ko se uporablja pirotehnika, izvajati požarno stražo. Glede na to, da je ob takih dogodkih navadno več kot 100 ljudi, bi morali požarno stražo izvajati gasilci," je razložil. 

Jug je predstavil tudi dolžnosti delodajalca, ki mora že sicer poleg požarnega reda izdelati tudi načrt evakuacije in požarni načrt (to morajo imeti, če imajo v objektu več kot 100 ljudi). "V požarnem redu mora izmed zaposlenih v vsaki izmeni določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije, ne glede na število delavcev," je povedal, poleg tega pa mora še na vsakih 200 ljudi v objektu določiti izmed zaposlenih v vsaki izmeni še po eno osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. "To so zaposleni, ki morajo vedeti več o evakuaciji in gašenju začetnih požarov in ki naj bi v primeru nastanka požara zagotovili, da evakuacija steče in teče urejeno," pravi. 

Matej Richter, direktor Media centra in Cvetličarne, pravi, da je, ko je na dogodkih prisotna pirotehnika, pri njih vedno v bližini nekdo, ki zna upravljati gasilni aparat. "Poleg tega imamo še avtomatizacijo, požarni alarm, ki sproži vse izhode. Sproži požarni alarm, da se slučajno dim ne bi nabiral v prostoru," je pojasnil. 

Media center je velik okoli 1150 kvadratnih metrov. Ob razprodanem dogodku je tam lahko do 2900 ljudi. Medtem ko zakonodaja narekuje, da so lahko maksimalno štiri osebe na kvadratni meter, Richter pravi, da imajo limit nastavljen na tri osebe na kvadratni meter. 

'Uporaba pirotehnike v notranjih prostorih je izjemno tvegana'

"Uporaba pirotehnike v notranjih prostorih, kot so nočni klubi in športne dvorane, je izjemno tvegana in pogosto vodi do hudih požarov s smrtnimi žrtvami," pravi Jug in dodaja, da so največje nevarnosti uporabe pirotehnike v notranjih prostorih hitro širjenje požara, gost dim in zastrupitev z dimom, panika in stampedo ter pomanjkljiva požarna varnost. 

Glede hitrega širjenja požara je izpostavil, da iskre in vroči delci pirotehničnih izdelkov lahko vnamejo gorljive materiale, kot so zavese, oblazinjenje, stropne obloge in lesene konstrukcije. Zaradi zmanjšanja vpliva hrupa v okolico so namreč odrske lože včasih oblečene v gorljivo poliuretansko peno. "V nočnih klubih in športnih dvoranah pogosto prevladujejo gorljivi dekorativni materiali, ki še dodatno povečujejo tveganje. Ti materiali gorijo z zelo veliko dima, gorenje napreduje hitro, materiali kapljajo – goreče kapljice pa netijo nove vire vžiga. Pogosto je pirotehnika na odru, ki je dvignjen in s tem še bližje stropu. To omogoči, da iskre še hitreje vžgejo gorljive materiale na stropu," razlaga. 

Poleg tega se v zaprtem prostoru lahko v le nekaj minutah razvije gost, strupen dim, ki otežuje dihanje in zmanjša vidljivost. "Dim pogosto vsebuje strupene pline, kot sta ogljikov monoksid in vodikov cianid, ki lahko povzročita hitro zastrupitev," pravi Jug. 

Opomnil je, da ob izbruhu požara ali eksploziji pirotehnike ljudje pogosto odreagirajo panično in hitijo proti izhodom. "Približno 50 odstotkov oseb bo poskušalo za izhod uporabiti pot, po kateri je prišla v objekt. Če evakuacijske poti niso ustrezno označene ali so blokirane, lahko pride do stampeda in množičnih poškodb ali smrti," pravi. 

Richter je povedal, da so glavni problem izhodi. "Tega se na žalost vsi ne držijo. Predpis je zelo jasen. 60 cm na 100 ljudi mora biti izhoda. Pametno je, da so izhodi razporejeni. Se pravi, da niso na enem mestu. Da ne rinejo vsi na eno točko. Pri nas imamo izhode na vseh straneh," je povedal. 

Kot pravi, se kljuke na vratih ob pritisku odprejo. "Vrata morajo biti nujno narejena tako, da se odpirajo navzven, ne navznoter, ker sicer stvar v primeru pritiska ne deluje," je pojasnil. 

Jug je povedal še, da nočni klubi in dvorane pogosto niso prilagojeni za varno uporabo pirotehnike. "Pogosto je v objektu več ljudi, kot to dovoljuje objekt in dopuščajo evakuacijske poti. Odsotnost ali neustrezno delovanje sistemov za odkrivanje in gašenje požara lahko povzroči katastrofalne posledice," poudarja.

Zanimalo nas je še, ali je kje na svetu takšna uporaba pirotehnike prepovedana. "Ne vem za prepoved, je pa res, da je predvsem v ZDA in Veliki Britaniji v tovrstnih objektih zahtevana namestitev stabilnih naprav za gašenje požarov. Prav tako so potrebna dovoljenja in posebni varnostni elaborati, ki določijo varne pogoje za uporabo pirotehnike," je še razložil. 

O tragičnih požarih, ki jih je povzročila pirotehnika, smo že poročali

Sicer smo že večkrat poročali o požarih v nočnih klubih, ki jih je zakrivila pirotehnika. V eni hujših tragedij, ki se je zgodila v brazilskem mestu Santa Maria leta 2013, je umrlo 242 mladih, še okoli 600 je bilo poškodovanih. Požar v nočnem klubu je leta 2013 izbruhnil, potem ko je glasbena skupina prižgala pirotehniko, zaradi katere se je vžgal strop. 

Leta 2022 je na Tajskem umrlo najmanj 13 ljudi, vsaj 35 je bilo ranjenih, ko je izbruhnil požar v nočnem klubu. Tragedija se je zgodila več kot deset let po tem, ko je zaradi pirotehnike zagorelo na novoletni zabavi v polnem nočnem klubu Santika v Bangkoku, kjer je umrlo 66 ljudi. 

Podobne smrtonosne nesreče so se dogajale tudi v Evropi. Požar v španski Murcii leta 2023 je bil najhujša tovrstna nesreča v španskih nočnih klubih v več kot treh desetletjih. Požar v nočnem klubu je terjal 13 smrtnih žrtev. Leta 2015 pa je tragedija pretresla Bukarešto, ko je požar v nočnem klubu terjal 45 življenj.