34 dijaških domov, polovica jih nima ne požarnega alarma ne stopnic

Obiskali smo dijaški dom v Mariboru. Imajo več požarnih stopnic, javljalnike požara, v sobah pa evakuacijski načrt. V primeru požara lahko dijaki razbijejo omarico s ključem, ki odpre vrata do požarnih stopnic. 

47 let star dom so obnovili pred leti, tu biva 350 dijakov. "Ministrstvo je povedalo, da po zakonodaji ni potrebno, a so moji predhodniki naredili prav, da so takrat poskrbeli za požarno varnost otrok," pravi ravnateljica Bojana Peruš Marušič. 

Pod okriljem Univerze v Mariboru deluje 17 študentskih domov. "Vsi objekti, razen enega, imajo aktivno požarno zaščito, en objekt, to je bivši dijaški dom, ki smo ga pridobili pred dvema letoma, nima aktivne požarne zaščite, je pa zato 24 ur na dan prisoten varnostnik," razlaga direktor Borut Gaber. 

V Ljubljani je situacija povsem drugačna. Od 29 študentskih domov jih ima požarno zaščito le sedem. "Ostali tega nimajo, ker mi sredstva, ki jih imamo na voljo, namenimo za nujna dela, ki jih imamo na objektih," pove direktor Tomaž Pečnik. 

Načrtujejo sicer namestitev internega alarmiranja, torej električne sirene, ki se namestijo preko stikala, razlaga direktor. 

Tudi dijaški dom v Postojni nima alarma in požarnih stopnic. "Sledimo tistemu, kar je zahtevano za naš dijaški dom, to so gasilniki, napeljava hidrantnega omrežja, imamo zasilno razsvetljavo, če zmanjka elektrike," pojasni Miha Uhelj, ravnatelj Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna. 

Zelo veliko pozornosti namenjamo požarni varnosti zaradi ranljivih skupin, medtem pravi direktor DSO Šiška Simon Strgar. Kot pojasni, imajo javljalnike požara, prenovili so tudi požarno centralo. Vsaka soba je svoja požarna celica. 

Minister razmišlja o obvezni uvedbi požarnih alarmov

Minister za šolstvo je po požaru na Poljanah napovedal spremembo zakonodaje, ki bi izboljšala protipožarno zaščito takšnih objektov.

Dejstvo sicer je, da novogradnja različnih stavb, tudi dijaških domov, brez alarmov in brez vgrajenih avtomatskih sistemov za gašenje, danes ni dovoljena. A tako je šele od leta 2005. Pred tem so bile zahteve veliko bolj ohlapne. A številne starejše stavbe so bile kljub temu naknadno obnovljene. 

Država zdaj razmišlja, da bi uvedla kriterij, po katerem bi pravilo obveznega alarmiranja uveljavila tudi za nazaj; za objekte, ki so bili zgrajeni pred več desetletji. Na ministrstvu za šolstvo so nam dejali, da si zaostritve požarne varnosti želijo v vseh javnih objektih, kjer ranljive skupine prebivajo. Sporočili so nam še, da že preverjajo, kakšna je požarna varnost v objektih, kjer bivajo učenci in dijaki. Na več različnih naslovih smo danes namreč poskušali pridobiti evidence, katere stavbe v Slovenijo imajo alarme in sisteme za gašenje požara ter katere jih nimajo, vendar smo bili pri tem neuspešni.