'Požar v Puconcih ni naključje, javna služba sežiganja odpadkov ne deluje'

Kot je na novinarski konferenci izpostavil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) Sebastijan Zupanc, v primeru požara, ki je pred dnevi izbruhnil v Centru za ravnanje Puconci (Cerop), ne gre za osamljen primer, saj je bilo podobnih požarov v zadnjem obdobju več.

"V zbornici že vrsto let opozarjamo na sistemski problem, da v Sloveniji enostavno nimamo zadostne kapacitete za energetsko izrabo odpadkov. Če smo na eni strani za področje zbiranja komunalnih odpadkov in obdelave komunalnih odpadkov izjemno dobro organizirani ter imamo tudi ustrezno infrastrukturo, nam pa pri sežiganju odpadkov ta infrastruktura manjka," je poudaril.

Izjema sta sežigalnica v Celju, ki po njegovi oceni že vrsto let dela dobro in brez težav, a pokriva predvsem Savinjsko dolino, in sosežigalnica v Anhovem, katere prihodnje delovanje pa je zaradi aktivnosti civilnih iniciativ in sprememb zakonodaje negotovo. Zaradi pomanjkanja kapacitet doma slovenski centri za ravnanje z odpadki gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino.

"Trenutno je težava v tem, da cementarne v tujini zaradi ohlajanja gospodarske rasti na področju gradbeništva delajo z zmanjšano močjo, zato ne potrebujejo alternativnih goriv, ki jih pridobijo iz tako imenovane lahke frakcije gorljivih odpadkov, ki se pridelajo v naših regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov," je orisal težave.

Direktorica Cerop Puconci Simona Biro je predstavila nekatere podrobnosti požara, ki so mu bili priča pred dnevi. Kot je poudarila, je danes že četrti dan, ko so na območju centra gasilci, odpadki pa še vedno tlijo, zaradi dogodka bo nastala večmilijonska škoda.

"Po pregledu posnetkov nadzornih kamer lahko povem, da je celotni skladiščni prostor v velikosti več kot 4500 kvadratnih metrov v roku ene minute zajel požar. Ne glede na to, če bi bili tam gasilci ali gasilska vozila, v tistem trenutku ne bi mogli narediti nič," je orisala razmere in dodala, da so zagoreli gorljivi odpadki, ki so nastali po obdelavi iz naslova mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov v okviru izvajanja občinske gospodarske javne službe obdelave odpadkov.

"Ostaja nam pogorišče, ostali smo brez edinega skladiščnega prostora z enim kupom težav, pri tem pa še vedno ne vemo, kam z odpadki, ki so ostali kot ostanek požara. Želela bi, da je ta dogodek opomnik, da se nekako ponovno usedemo vsi, ki kar koli vemo o odpadkih, in da končno najdemo neko rešitev, ki bo sprejemljiva za vse nas," je bila jasna.

Medtem se prebivalci širše okolice Puconcev, saj sta se dim in smrad širila ne le do Murske Sobote, ampak še naprej, tudi do Tišine, sprašujejo, kdo je odgovoren za te "korake do rešitve", ki jih ni. Na samo zjutraj, prebivalci opozarjajo, da so vse do približno poldneva v zraku vonjali močen vonj po plastiki. Šole v širši okolici so zaradi smrada zapirale okna, starši malih otrok pa so z njimi celo odhajali na Goričko k sorodnikom, saj niso vedeli, kako dolgo bo smrad trajal.

Smrad je bil še močnejši naslednji dan po požaru, ko se je beli dim, kot bi se nad Pomurjem vlekla nizka oblačnost, vlekla od Puconec preko Murske Sobote do občine Tišina. Vonj po plastiki je razpihal šele veter naslednji dan, so še povedali Pomurci.

Na neurejene razmere na področju sežiga odpadkov pa je opozoril tudi predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katerega se povezuje osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi, Maksimiljan Tramšek. "Vlado pozivamo, da končno uredi razmere in začne izvajati obveznosti, določene v zakonu o varstvu okolja in v uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov," je poudaril.

Kot je spomnil Zupanc, zadnji dve leti poteka priprava nove uredbe, na podlagi katere naj bi bile razpisane koncesije za izvajanje službe za Osrednjeslovensko, Štajersko in tudi Savinjsko regijo. Govorimo o treh objektih za energetsko izrabo odpadkov – poleg Celja še izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru, kjer bi si prav tako želeli hitrejšega ukrepanja s strani države.

"Tudi če danes sprejmemo neko rešitev oz. podelimo te koncesije in zagotovimo sredstva za gradnjo, bomo ob predpostavki, da bo splošna javnost temu naklonjena, potrebovali pet do sedem let, da se objekti umestijo v prostor," je opozoril.

Tramšek je izpostavil tudi problem manjkajoče rešitve do vzpostavitve delovanja novih sežigalnic. "Izvajalci občinske gospodarske javne službe nismo več pripravljeni na obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in ne bomo nosili tveganj, ki so povezana z neizvajanjem državne gospodarske javne službe sežiga. V kolikor država oz. pristojno ministrstvo ne začne urejati vprašanja prehodnega obdobja, bo GIZ Slocero uporabil vsa pravna sredstva s ciljem, da se končno začnejo izvajati vsebine obvezne državne gospodarske javne službe /.../. Drugače bomo pred dejstvom, da več ne bomo prevzemali odpadkov," je posvaril.

V združenju predlagajo, da bi pristojno ministrstvo v vmesnem času objavilo razpis za podelitev začasne koncesije oz. sklenilo pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve novih sežigalnic prevzemal gorljive odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe v državi.